Razprava o arbitražnem sporazumu je še neznanka

Predsednica odbora za spremljanje pogajanj Hrvaške za vstop v EU Vesna Pusić je razkrila, da so o sprejetju arbitražnega sporazuma za zaprtimi vrati razpravljali tudi voditelji parlamentarnih strank.

Objavljeno
15. oktober 2009 23.24
Rok Kajzer
Rok Kajzer
Zagreb - »O tem pa kdaj drugič,« je na vprašanje slovenskih novinarjev, kaj so se predsedniki hrvaških parlamentarnih strank dogovorili o parafiranju in sprejetju arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, odgovorila predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU Vesna Pusić iz opozicijske HNS. Poslanka je namreč razkrila doslej neznan podatek, da so se predsedniki strank o sporazumu vendarle pogovarjali, kakor kaže za zaprtimi vrati v ponedeljek, ko so razpravljali tudi o ustavnih spremembah.

Kakor je znano, na Hrvaškem - vsaj uradno - ni bila opravljena še nobena razprava o sporazumu, torej ne na vladi, v koaliciji, z opozicijo ali na saborskih odborih. Edina novost je včerajšnja informacija, da so vodje strank vendarle obravnavali sporazum. »Kot veste, bi vlada lahko parafirala arbitražni sporazum in ga šele nato poslala v parlament. Vendar je vlada javno napovedala, da ga ne bo parafirala prej, dokler ne bo predstavljen parlamentu. Za zdaj tega še ni na dnevnem redu. O tem, da se bo to morda zgodilo prihodnji teden, nimamo nobene informacije,« je pojasnila Pusićeva. Na vprašanje, ali je torej prihodnji teden realno mogoče pričakovati uvrstitev na dnevni red, je predsednica odbora pojasnila, da je to - ali pa vsaj njegova predstavitev poslancem - mogoče, »če doseže dogovor med obema skupnima skupinama, ki se ukvarjata s sporazumom«.

Na vprašnje, zakaj se o sporazumu, katerega podrobnosti so bolj ali manj znane, na Hrvaškem ne govori oziroma ali sta vlada in opozicija že dosegli vsaj načelen dogovor o njem, je Pusićeva odgovorila, da je premierka Jadranka Kosor na začetku tedna na pogovor povabila predstavnike parlamentarnih strank, na katerem so o sporazumu sicer govorili, ne pa o vsebini, ker se o tej še dogovarjajo. »Kar je ključno in kar smo se med seboj dogovarjali, je, da v sporazumu ne morejo in ne smejo biti vnaprej določene rešitve. Vsebina torej ne sme vsebovati rešitve za nekatere od problemov, ki naj jih arbitraža reši. To, da v sporazumu ne bo prejudiciran rezultat, bo za nas ključni in najpomembnejši kriterij,« je pojasnila Pusićeva. Ker sporazuma, kakor tudi njegovega predloga ali osnutka še niso videli, se ne želijo vnaprej opredeljevati, je pojasnila poslanka.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela