Razsežnost poplav tudi posledica avstrijskih elektrarn

Poplave 2012: Hidrološka analiza potrjuje, da je bil povečan mejni pretok Drave tudi posledica delovanja avstrijskih hidroelektrarn

Objavljeno
18. oktober 2013 19.02
Slovenija, Placerovci, 6.11.2012 - resevanje srne foto:Tadej Regent/Delo
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Ljubljana – Medtem, ko v Avstriji preiskava odgovornosti upravljalca hidroelektrarn Verbunda še poteka, pa je hidrološka analiza potrdila, da je bil lanski katastrofalni poplavni val na Dravi tudi posledica obratovanja avstrijskih hidroelektrarn. Meddržavna komisija za Dravo bo izvedensko poročilo obravnavala novembra.

Hidrološka analiza, ki jo je pripravila delovna skupina slovensko-avstrijske komisije za Dravo, je končana, njena glavna ugotovitev pa je, da je 5. novembra lani po obilnih padavinah v zaledju na povečan pretok Drave na mejnem profilu vplivalo delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn. Te so po ocenah komisije povzročile med 650 in 750 kubičnih metrov na sekundo višji pretok od pričakovanega naravnega pretoka. »Ocena najvišjega pretoka v tem dnevu je bila 2670 kubičnih metrov, pričakovani naravni pretok (brez delovanja HE verige) pa je na tem prerezu ocenjen na 1980 kubičnih metrov na sekundo,« pojasnjujejo z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Razlika v najvišjem pretoku je torej posledica delovanja avstrijskih elektrarn.

Poročilo o analizi lanskih poplav bo meddržavna komisija obravnavala novembra. Medtem v Avstriji preiskava o odgovornosti Verbunda še poteka. Kot je pojasnil odvetnik Franz Serajnik, ki zastopa številne slovenske poplavljence, ki od Verbunda nameravajo zahtevati povračilo škode, se preiskava zdaj nanaša na odgovornost zaposlenih v Verbundu, na osnovi izsledkov pa se bo tožilstvo odločilo ali bo vložilo obtožnico tudi proti elektrarnam. »Čakamo na potezo tožilstva, ki bo odločilo ali bodo imenovali sodnega izvedenca. Da bi lahko preiskali zadevo tako, kot se spodobi, je takšno mnenje nujno,« pravi Serajnik.

Nato se bodo na osnovi izvedenskega mnenja odločili, kako nadaljevati, v vsakem primeru pa bodo ukrepali. Za tožbo pod Serajnikovim vodstvom se je odločilo že več kot sto oškodovancev, pridružiti se jih želi še več. Gre za posameznike, največ iz slovenske Koroške, ter tudi za nekatere gospodarske družbe, med njimi se je za priključitev tožbi zanimala tudi Zavarovalnica Maribor. Tožbe še niso vložili, saj sta nadaljevanje in oblika pravnega postopka odvisna od ugotovitev kazenske preiskave zoper Verbund. Serajnik ne izključuje niti možnosti poravnave z elektrarnami. »Zaenkrat avstrijske elektrarne odgovornosti še ne priznajo, a se je tudi ne trudijo z veliko vnemo zanikati.« Dodaja, da je interes za tožbo proti Verbundu velik tudi v deželi Koroški, saj se deželna vlada želi kazenski preiskavi proti avstrijskim elektrarnam pridružiti. »Tudi v Celovcu so mnenja, da so sokrive avstrijske elektrarne. V državi pa je pri strokovnjakih mnenje razdeljeno.«

Z ugotovitvami hidrološke analize je Serajnik že seznanjen in pravi, da je usklajena tudi s celovškim uradom. »Bomo videli, kaj bo na Dunaju. Tamkajšnje ministrstvo je drugačnega mnenja, njihov strokovnjak takšni interpretaciji ugovarja,« pravi Serajnik in poudarja, da je zato dolžnost tožilstva, da imenuje izvedenca in zadevo temeljito preišče. »Če bodo to storili, pričakujem, da bo prišlo do jasne potrditve tega, kar je tudi meddržavna komisja že ugotovila. Vse drugo bi bilo zame presenečenje.«