Tiskane izdaje
Celje, Šoštanj - Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC), Zgodovinski arhiv Celje in Muzej novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo Srčni pozdrav iz bojniga polja, ki jo bodo jutri odprli v MNZC.
Poleg povsem z vojno povezanih predmetov so razstavljene tudi osebne stvari ljudi tistega časa, dopisnice, pisma, skratka material, ki odstira čas velike, dolgo prezrte vojne.
Največ zgodb so prispevali iz zgodovinskega arhiva
Zelo veliko predmetov so dobili od zbiralcev, največ jih je iz zbirke Marka Zdovca iz Vojnika. Iz tega obdobja namreč inštitucije prav veliko gradiva ne hranijo, saj jih I. svetovna vojna dolgo časa ni prav zanimala. Tudi zato so želeli avtorji Tone Kregar, Marija Počivavšek in Bojan Himmelreich to vojno predstaviti širši javnosti in kako je zaznamovala to okolje.
Največ zgodb so prispevali iz zgodovinskega arhiva. »Čeprav nihče ni zapisal, kako so se po sarajevskem atentatu počutili, pa lahko najdemo sodne spise. Tako je bil nekdo obsojen na osem mesecev zapora, ker je v gostilni dejal, da bi Gavrilu Principu plačal pijačo,« je del arhivskega gradiva, ki je tudi na ogled, predstavil Himmelreich. Osebnih zgodb in zapisov je na razstavi več, gre za zapise ljudi iz teh koncev Slovenije, tudi šentjurskega rojaka Franja Malgaja.
Razstavo bodo posebej predstavljali učencem in dijakom, ob razstavi pa so pripravili še štiri predavanja, pred vsakim bo javno vodstvo po razstavi.
Novi dokumenti spominov
Špela Poles je s sodelavci zbrala pričevanja domačinov iz Šaleške doline in okolice o prvi svetovni vojni v knjigi Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo, ki jo je založila tukajšnja občina. V knjigi se 60 domačinov v 100 zgodbah spominja usod in pripovedi sorodnikov, sosedov in prijateljev o svetovni vojni. Pripovedovalci so večinoma starejši od 80 let.
V knjigi je tudi več kot 250 doslej večinoma neznanih fotografij iz zasebnih zbirk. Urednica in avtorica knjige Polesova je gradivo zbirala od pomladi. Posebej opozarja na sveženj 39 dopisnic iz strelskih jarkov, ki jih je Lokovičan Ivan Klančnik pisal domačim in so del zasebne zbirke šoštanjskega zbiratelja Zvoneta A. Čebula. Na eni izmed njih je o dopisnicah zapisan tudi stavek, po katerem je knjiga dobila naslov: »Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo.«
Tik pred tiskom so odkrili in v knjigo uvrstili tudi tri zasebne albume fotografij iz vojnega časa, ki prikazujejo prve bojne črte.
