Razvnete strasti zaradi prodaje nepremičnin tujcem

Delovna skupina, katere delo usmerja vodja sektorja za mednarodno sodelovanje na direktoratu za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč pri ministrstvu za pravosodje Rok Šteblaj, v njej pa so predstavniki pravosodnega, okoljskega, finančnega, obrambnega, kmetijskega in gospodarskega ministrstva, vladnih služb za evropske zadeve in lokalno samoupravo ter davčne uprave, se je prvič sestala danes in pregledala podatke za posamezna področja.

Objavljeno
02. marec 2011 00.56
Anže Božič, Dragica Jaksetič, Ivan Gerenčer, Blaž Močnik, Boris Šuligoj, novinarji Dela
Anže Božič, Dragica Jaksetič, Ivan Gerenčer, Blaž Močnik, Boris Šuligoj, novinarji Dela
Ljubljana –  »Glavna naloga delovne skupine je proučiti razmere na Krasu in primerljivih območjih ter ugotoviti, ali so možnosti za uvedbo zaščitnih ukrepov, kot jih predpostavlja 37. člen akta o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji,« pravijo na pravosodnem ministrstvu in opozarjajo, da bo treba upoštevati zakonodajo, ki zagotavlja nediskriminatornost trga znotraj EU.

Velika večina sežanskih občinskih svetnikov, ki načeloma ni nasprotovala deklaraciji, je predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o tujih nakupih nepremičnin in nekaterih možnih negativnih posledic glasovanje o njej zavrnila. »Kakšen signal dajemo s tem sosedom in Evropi? Pa na primer Trstu, v katerem je nacionalistično jedro, ki komaj čaka na priložnost za novo provokacijo. Ali si želimo to ali pa dolgoročno enakopravno in spoštljivo sodelovanje? Kar seješ, to žanješ. Če bomo sejali sovraštvo, bomo želi samo sovraštvo,« je dejal Iztok Bandelj (LDS), kot pozitivni zgled pa navedel Južno Tirolsko, ki je narodnostno sestavo ohranila z ekonomsko močjo in enotnostjo. Božo Marinac (Zveza za Primorsko) pa je opozoril, da bi podpora deklaraciji pomenila vnaprejšnjo kršitev evropskega pravnega reda.

Da ne bi »tisti, ki podpirajo deklaracijo, izpadli kot domoljubi, tisti pa, ki je ne, kot izdajalci«, kakor se je izrazil Ivan Vodopivec (Lista Miroslava Kluna), so iskanje odgovorov, ki sta jih sprožili civilni iniciativi, soglasno prepustili vladi RS.

Kraški zidar, eden največjih investitorjev in prodajalcev stanovanj na Sežanskem, je od leta 2004 v Sežani izmed vseh prodanih stanovanj 12 odstotkov teh prodal državljanom Italije, od katerih je bilo 95 odstotkov zamejskih Slovencev in le pol odstotka italijanskih državljanov. Jure Smole iz Kraškega zidarja je za Delo pojasnil, da tujci sprva kažejo veliko zanimanje za nakup, saj domnevajo, da so cene pri nas bistveno nižje kot pri njih, nato pa se le redki odločijo za nakup.

Marjan Suša iz družbe Ruj Nepremičnine pravi, da povpraševanje tujcev samo malo dviguje cene nepremičnin, saj je že šest kilometrov iz Sežane, kjer kvadratni meter parcele stane od 100 do 120 evrov, to mogoče kupiti že za 40 do 45 evrov. Župan občine Komen Danijel Božič pa je povedal, da so pred časom na Komenskem prodajali zemljišča po 60 evrov, vendar so ostala neprodana.
Na Goričkem tujci kupili 
65 hektarov zemlje

Po podatkih murskosoboške upravne enote so tujci od leta 2005 do vključno 2010 na območju Krajinskega parka Goričko kupili 65 hektarov zemljišč in gozdov. Največ so kupovali Angleži, ki so sklenili 55 poslov, sledijo Nemci in Avstrijci s po 16 posli, Nizozemci in Nemci so sklenili po dva posla, po enega pa Američan, Irec, Kanadčan in državljan Dubaja. Kar 69 nakupov je bilo od leta 2005 do konca 2008, predlani jih je bilo osem in lani samo šest.

Natančne podatke o nakupih tujcev je mogoče dobiti le s pregledom kupo-prodajnih pogodb na davčni upravi, po besedah Danila Horvata iz nepremičninskega podjetja Dill pa jih je bilo med 200 in 300. Predvsem Angleži so kupovali od skoraj novih hiš do podrtij, le vsak peti pa se je v obnovljeno hišo tudi preselil oziroma je v njej preživljal počitnice ali vikende. Vendar je tako pri Angležih kot drugih tujcih v zadnjih treh letih zanimanje za nakupe zemlje na Goričkem splahnelo; povečuje se število tistih, ki kupljene hiše in zemljo želijo prodati.

Cene nepremičnin 
v Posočju strmo padle

V Posočju so po vstopu Slovenije v EU nepremičnine kupovali tujci iz 18 držav. Število nakupov nepremičnin, večinoma starejših hiš zunaj urbanih naselij, je po letu 2004 hitro naraščalo, gospodarska kriza je razmere postavila na glavo. Medtem ko so leta 2006 tujci kupili 105 posoških nepremičnin, so jih tri leta pozneje vsega deset. Na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin so Britanci kupili več kot 200 nepremičnin, Italijani manj kot 50. Poznavalci nepremičninskega trga to pojasnjujejo z vrednostjo britanskega funta po vstopu Slovenije v EU, saj so bile za Britance cene nepremičnin neprimerno dostopnejše, poleg tega so njihove nepremičninske agencije zelo promovirale Soško dolino. Nakupi so nepremičninam vrtoglavo dvignili cene, ki do danes niso bistveno padle. Velika večina tujcev se ni za stalno naselila v novem domu, ampak večino časa migrirajo med novo lokacijo in izvorno državo oziroma so nakup opravili kot naložbo v turistične namene.

Omejevanje nakupov 
na Obali nesmiselno


Nekoliko drugače kot na sežanskem Krasu razmišljajo prebivalci, predvsem pa nepremičninarji v slovenski Istri. »Ne vem, ali bi bilo smiselno prepovedovati prodajo nepremičnin tujcem v slovenski Istri. Tu je položaj povsem drugačen kot na Krasu,« je dejal Branko Lončar iz Obale Nepremičnin. Najprej je drugačna narodnostna sestava prebivalstva, ki je v slovenski Istri izrazito multikulturna, območje je tudi uradno dvojezično in v Kopru ali Piranu je včasih težko ločiti, kdo je Italijan pripadnik avtohtone manjšine, kdo je Italijan, ki je prišel z Reke, in kdo Italijan iz Trsta ali Milana.

Zaščitni klavzuli se izteka rok


Bruselj – Možnost podaljšanja zaščitne klavzule si je zagotovila polovica novink. Estonija, Latvija, Litva in Slovaška uživajo sedemletno prehodno obdobje pri nakupih kmetijskih površin in gozdov, ki ga je mogoče podaljšati še za največ tri leta. Tudi na Madžarskem imajo pravico do sedemletnih omejitev pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, septembra lani pa so v skladu s pristopno pogodbo že zaprosili za podaljšanje prepovedi nakupov do leta 2014. Poleg tega uživajo še petletno prehodno obdobje za počitniška bivališča, iz katerega pa so izvzeti državljani članic ter Norveške, Islandije in Liechtensteina, če so vsaj štiri leta bivali na ozemlju naše vzhodne sosede.

Češka je imela petletno prepoved prodaje počitniških hiš ali stanovanj tujcem, ki ne prebivajo v državi. Takšno olajšavo so na pristopnih pogajanjih dosegli tudi Poljaki, ki so si zagotovili tudi 12-letni moratorij za kmetijske površine, razen za tiste tujce, ki v državi živijo najmanj tri ali sedem let. Od obeh sredozemskih novink lahko Malta, kot določa posebni protokol, ohrani omejitve iz domače zakonodaje za nakupe počitniških bivališč, te veljajo za državljane Unije, ki na otoku ne prebivajo vsaj pet let, na Cipru pa so se zadovoljili s petletnim prehodnim obdobjem. Prehodna obdobja pri prodaji nepremičnin sta dosegli tudi Romunija in Bolgarija, še prej pa nekatere stare članice skupnosti (Danska in Finska). B. M.