»Rdečih območij« spet ne bo v Naturi 2000

Ljubljana – Za državo najbolj sporna območja, ki bi jih po mnenju evropske komisije (EK) morali uvrstiti v Naturo 2000, bodo očitno tudi tokrat ostala zunaj: spodnja in srednja Sava, deli Mure, Ilirske Bistrice, Krasa in Ljubljanskega barja. Ker je malo verjetno, da bo EK takšne rešitve sprejela, bo država reševanje problema le odložila.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je evropsko komisijo pred iztekom leta 2012 zaprosilo za podaljšanje roka do konca aprila 2013, do katerega bi Slovenija lahko razširila območja Nature 2000. Odgovora EK še niso prejeli, a pričakujejo, da jim bo EK ugodila, saj je, kot je za Delo pojasnil Peter Skoberne z MKO, zainteresirana za to, da se zadeva uredi že v predsodnih postopkih.

Toda na MKO po dveh mesecih usklajevanja predloga širitve Nature 2000 ugotavljajo, da zelo nasprotujočih si interesov na nekaterih območjih ni mogoče uskladiti. To so območja gradnje hidroelektrarn (HE) na spodnji in srednji Savi, območja Mure, Ilirske Bistrice, Krasa in Ljubljanskega barja. V Naturo 2000 je bilo leta 2004 vključenega 35,5 odstotka državnega ozemlja, po predlogu širitve bi ga v Naturo 2000 morali vključiti še 2,6 odstotka.

Izjeme bo težko ubraniti

Peter Skoberne pojasnjuje, da bodo z usklajevanjem odpravili še nekatera »rdeča« območja, zelo verjetno pa kompromisa ne bo mogoče doseči za območja predvidene gradnje treh HE na srednji Savi, HE Brje na zgornji Savi, HE Mokrice na spodnji Savi ter območje Volovje rebri v občini Ilirska Bistrica. »Za Savo smo zelo intenzivno iskali kompromise, vendar jih za dve vrsti rib nismo našli. Druga možnost bi bila poiskati drugačne tehnološke rešitve za gradnjo HE, vendar je za to zdaj že prepozno,« pojasnjuje Skoberne.

Ker so poleg energetskih interesov na to območje vezani še interesi protipoplavne zaščite, lokalni interesi za ureditev infrastrukture, ga bodo najbrž pustili zunaj Nature. »To odločitev bomo pred strokovnimi službami EK poskušali ubraniti, vendar je zelo verjetno, da nas bo doletel nov predsodni postopek. Če bi lahko dokazali, da Slovenija svojo obveznost doseganja deleža elektrike iz obnovljivih virov lahko izpolni le s hidroenergijo, denimo verigo savskih HE (takšne strategije pa v državi ni), bi ta območja v tej fazi, kjer so strokovni razlogi edino merilo za uvrščanje v Naturo, vključili v Naturo, nato pa uveljavili postopke prevlade javne koristi zaradi socio-ekonomskih razlogov. To bi bila za Slovenijo najbolj 'varna' pot, ki pa zaradi vročih razprav ni zelo verjetna.«

Načrti se lomijo na Naturi, ker država nima izdelanih prometnih in energetskih strategij in ker ni regionalnega načrtovanja rabe prostora. »Če bi vse to imeli, izsiljevanja z natančno določenimi lokacijami ne bi bila mogoča. Vetrnice prav na lokaciji Volovje rebri namreč v ničemer ne rešujejo slovenske energetike,« opozarja Peter Skoberne.

Občina vztraja pri vetrnicah na Volovji rebri

Med pobudami, ki so prispele iz 79 občin, se ni bilo mogoče uskladiti edino z občino Ilirska Bistrica. Ta vztraja pri gradnji 29 vetrnic na Volovji rebri, za katere pričakuje okoli milijon evrov odškodnine v 20 letih. Novo izključitev Volovje rebri iz predloga za širitev Nature bo pred EK zelo težko upravičiti, saj drugih možnosti z vidika narave sploh niso presojali.

V območju Natura 2000 ostaja trasa obvoznice Škofljica, bo pa iz njega izvzeta predvidena obrtna cona. Gradnja obvoznice je sprejemljiva ob zagotovitvi omilitvenih ukrepov, a tudi v primeru obvoznice država lahko pričakuje ponovno opozorilo EK. Zagotovitev nadomestnih habitatov je zelo zahteven, obsežen in drag omilitveni ukrep, zato investitor poskuša vplive posega zmanjšati z boljšimi protihrupnimi ograjami, asfaltno prevleko za manj hrupa, omejitvami prometa itd. Poleg tega za obvoznico niso tehtali drugih možnosti, ki bi bile morda z vidika narave ustreznejše in za katere se zavzemajo naravovarstveniki.

Litijski župan Franci Rokavec vztraja pri prepričanju, da je gradnja HE ena redkih razvojnih priložnosti tako za lokalne skupnosti kot za državo. »Na celotnem delu porečja Save bi imeli urejeno verigo HE, kar bi bilo dobro tudi z vidika upravljanja. Sedanja obširna razprava o širitvi Nature pa samo razgalja, da v državi nimamo opredeljenih strategij in prioritet. Te pa bi morali imeti, preden se podajamo v pogajanja z EK.«