Za ukrepe za blažitev posledic epidemije je po oceni ministrstva za finance v rebalansu namenjenih približno 3,1 milijarde evrov. Od tega gre približno 2,6 milijarde neposredno za financiranje sprejetih ukrepov, pol milijarde odhodkov pa je povezanih s posrednimi učinki epidemije, kot je povečanje izdatkov za nadomestila za brezposelne in za transferje v socialne blagajne.
Kot kažejo dnevno ažurirani podatki s spletne strani proracun.gov.si, je država do začetka tega tedna zbrala za šest milijard prihodkov, na drugi strani pa porabila že 8,8 milijarde evrov, pri čemer so se najbolj povečali izdatki za subvencije in različne socialne transferje.
Ob tem so tri najbolj izpostavljena ministrstva (za finance, za delo in za zdravje) že doslej krepko presegla celoletno porabo, predvideno v sprejetem proračunu. Z rebalansom se bo povečala poraba po skoraj vseh resorjih, manj pa bo namenjeno za obrambo, javno upravo in kulturo. Z rebalansom se sicer rekordno, za skoraj 1,1 milijarde evrov, povečujejo sredstva za rezerve.
Rebalans bo šel v obravnavo na plenarno sejo parlamenta in na glasovanje tak, kot ga je predlagala vlada, saj odbor DZ za finance v soboto ni podprl nobenega od 60 dopolnil, ki so jih predlagale opozicijske stranke, da bi prerazporedile izdatke v višini 188 milijonov evrov.
Kmalu tudi o proračunih 2021 in 2022
Parlament poleg rebalansa, o katerem bodo glasovali jutri, čaka pestra proračunska jesen, saj morata biti kmalu, do konca meseca v DZ tudi predlog sprememb državnega proračuna za leto 2021 in predlog proračuna za leto 2022, ki ju vlada še pripravlja. Oba bosta pripravljena na podlagi najnovejše, jesenske Umarjeve napovedi gospodarskih gibanj, ki je za zdaj še zaupna in jo bo vlada obravnavala v kratkem, morda že ta teden.
Spomnimo, Umar je junija za letos napovedal 7,6-odstotni upad gospodarstva, za prihodnje leto pa 4,5-odstotno rast. Direktorica Umarja Maja Bednaš je v soboto v državnem zboru pojasnila, da so »trenutno razmere nekoliko ugodnejše, kot smo ocenjevali junija, zato bo – v odsotnosti strožjih zajezitvenih ukrepov v Sloveniji in drugih evropskih državah – upad BDP letos verjetno malo manjši od predvidenega. To bomo predstavili v jesenski napovedi.«