Recept za begunski golaž je »vojaška skrivnost«

Maribor – »Sem kuhar po poklicu in po srcu in mi ni vseeno. Res se potrudimo, da jedo dobro hrano,« pravi Robert Šadl, pomočnik vodje kuhinje v Vojašnici generala Maistra, kjer na dan pripravijo tudi do 6000 obrokov za begunska centra v Šentilju in Gornji Radgoni. Doslej je iz njihovih loncev prišlo že krepko čez 150.000 begunskih menijev.

»Kuhamo puranje raguje, piščanje obare, paprikaše, goveje čufte, piščanca v gorčični omaki,« begunski meni predstavi višji vodnik Matjaž Markovič, poveljnik oddelka 670. logističnega polka logistične brigade iz Slovenske Bistrice, ki s svojimi vojakinjami in vojaki gostuje v mariborski vojašnici, v kateri sicer domuje 72. brigada Slovenske vojske. Hrano za prebežnike pripravljajo v poljski kuhinji, prav takšni, kot jo uporabljajo na terenu, ko se odpravijo na vaje.

»Danes je na meniju puranji paprikaš. Recepta pa ne izdamo,« se pošali Markovič. Razkrije, da na dan porabijo od 250 do 300 kilogramov mesa, 200 kilogramov čebule, 12 kilogramov soli, pet kilogramov začimb ter 120 kilogramov krompirja ali 300 kilogramov krompirjevih njokov. »Odzivi s terena so dobri. 'Slovenia, good food', pravijo,« je zadovoljen Markovič.

V mariborski vojašnici hrano za begunska centra pripravljajo od 20. oktobra, in to je po Markovičevih besedah velik logistični zalogaj. Na meniju je sedem jedi, torej vsaka za en dan v tednu, sestavine zanje pa logističnemu polku zagotavljajo v kuhinji 72. brigade Slovenske vojske. Ko je jed pripravljena, jo z ogromnimi zajemalkami prelijejo v 50-litrske termoposode, te položijo na palete in jih z viličarjem natovorijo na tovornjake ter odpeljejo v Šentilj in Gornjo Radgono.

Obrok za dober evro

Logistični polk lahko hrano hkrati pripravlja v treh poljskih kuhinjah s kapaciteto po 1800 obrokov. Ko kuhajo za vojake, je ta manjša in znaša le tisoč obrokov, saj so vojaški obroki nekoliko obilnejši ob obrokov, ki jih dobijo migranti in begunci. Vsaka premična kuhinja ima štiri kotle, prostornine 125 litrov, ki jih je po potrebi možno odstraniti in jih zamenjati z žarom ali pečico, pojasni Markovič. Kot energent lahko uporabijo plin ali kurilno olje, da kuharjev pozimi ne bi zeblo, pa so že pripravili tudi ogrevane šotore.

Točnega izračuna, koliko je vojašnico generala Maistra doslej stala priprava hrane za begunska centra, še ni. Robert Šadl je pojasnil, da stane priprava enega obroka od enega do 1,20 evra, doslej pa so jih, kot rečeno, postregli že več kot 150.000. Poleg tega vsak dan na teren odpeljejo še 400 litrov čaja, 300 litrov mleka, 200 litrov vroče vode za pripravo hrane za dojenčke ter 1400 kilogramov kruha.

Čas ni zaveznik kuharjev

Gre torej za kar velik logistični zalogaj, pri katerem poleg kuharjev vsak dan sodeluje še od 20 do 25 vojakov, pri čemer čas ni njihov zaveznik. »Število migrantov izvemo šele ob pol enajstih, od pol enih do enih pa mora biti hrana že na lokacijah,« poudari Šadl.

Po njegovih besedah se je že ob prvem migrantskem valu izkazalo, da kuhanje na klasičen način pri tako velikem številu tujcev, ki vsak dan potujejo čez slovensko ozemlje, ni možno. Zato zdaj sodelujejo s podjetjem, ki jim dostavi že pripravljeno hrano. To ima več prednosti, zlasti krajši čas priprave, manj je tudi zavržene hrane. Naenkrat lahko namreč naročijo kar 12.000 obrokov, saj imajo ti rok trajanja tri tedne. V vojašnici jim zatem le še izboljšajo okus, denimo s smetano, saj pripravljena hrana vsebuje aditive, znane po oznaki E, poudari Šadl: »V paprikaš damo, recimo, tudi 150 kilogramov krompirja, da se migranti bolje najedo.«