Tiskane izdaje
Ljubljana – Ogorčeni avtomobilist sumi mestno redarstvo kaznivih dejanj. Domnevno so redarji že pred več kot letom dni nelegalno odpeljali njegov avtomobil.
Zgodbo o domnevno nepravilno izdani kazni zdaj obravnava okrožno državno tožilstvo, zaplet pa sega v konec lanskega leta, ko se je mestno redarstvo odzvalo na klic stanovalke, češ da osebni avtomobil na ulici ovira dovoz na dvorišče. B. K. (ime je znano uredništvu) trdi, da je bilo njegovo vozilo parkirano pravilno, redarstvo pa naj bi se na klic odzvalo nekritično in vozilo odpeljalo s pajkom, čeprav je bil avtomobil na zasebnem zemljišču in ni bil parkiran v nasprotju s prometnimi predpisi.
Lastnik avtomobila zatrjuje, da so mu ga redarji ob odvozu tudi poškodovali, plačati pa je moral 100 evrov stroškov za odvoz, čaka pa še končni razplet s kaznijo za nepravilno parkiranje, ki znaša 80 evrov. Mesec dni po tem, ko je za dokazovanje nedolžnosti pooblastil odvetnika, o tem pa s priporočenim pismom obvestil tudi mestno redarstvo, mu je ta organ na domači naslov poslal plačilni nalog. Ker je bil B. K. na službeni poti ga ni prejel in se nanj v osmih, zakonsko določenih dneh ni pritožil, prav tako pa ga seveda ni dobil tudi pooblaščeni odvetnik.
Početje mestnih redarjev je na podlagi prijave proučil tudi inšpektorat za javno upravo. Na mestnem redarstvu so v pisnem odgovoru zatrdili, da je bila vročitev izvedena pravilno in skladno z zakonom. Trdili so, da mora biti kljub pooblastilu odvetnika plačilni nalog vedno vročen najprej kršitelju osebno, ki lahko šele s tem uveljavlja zaščito svojih pravic, med katere spada tudi zastopstvo v postopku. Kršitelj se mora po prvotni interpretaciji redarstva seznaniti z očitanim mu dejanjem, na podlagi katerega lahko pripravi ugovor proti plačilnemu nalogu.
B. K. je po interpretaciji redarstva svojega odvetnika tako pooblastil prezgodaj, še preden je bil nalog izdan. Takšno razlago je upravni inšpektor zavrnil in v zapisniku o inšpekcijskih ugotovitvah zapisal, da zakon nikjer ne določa, da bi morala stranka pooblastiti odvetnika šele po prejemu plačilnega naloga, hkrati pa pojasnjuje, da je mestno redarstvo dokument nepravilno vročilo in ga mora zato ponoviti.
Temeljni zapleti, zaradi katerih je B. K. na okrožno državno tožilstvo vložil sporočilo o sumu storitve kaznivega dejanja, pa so se začeli, ko je mestno redarstvo s fotografijama vozila, ki ju je ob odvozu avtomobila naredil redar, dokazovalo, da je bilo to nepravilno parkirano in da je bila kazen izdana legalno. Lastnik avtomobila je pridobil od podjetja Javna parkirišča in tržnice tretjo fotografijo, z nje pa je menda jasno razvidno, da je bilo njegovo vozilo parkirano pravilno.
Zaradi vsega tega B. K. redarstvu in redarju, ki je kazen izdal, očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, nevestno delo v službi in ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva. B. K. trdi, da je redarstvo odpeljalo avtomobil brez prave podlage, svoje ravnanje pa je dokazovalo s fotografijama, s katerih nepravilni položaj vozila ni razviden in na koncu – namerno ali pa tudi ne – spregledalo še tretjo fotografijo, ki dokazuje, da avtomobil ni bil parkiran napačno. Početje redarstva tako zdaj proučujejo tudi na državnem tožilstvu.
Iz dopisa državnemu tožilstvu:
Kaznovani občan mestnemu redarstvu v dopisu, vloženem na državno tožilstvo, očita:
• kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic;
• nevestno delo v službi;
• ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva.
