Tiskane izdaje
Rehnov predlog o rešitvi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško je v slovenski javnosti kar dobro poznan. Na vprašanje, ali so seznanjeni z vsebino tega predloga, je negativno odgovorilo le 30,8 odstotka vprašanih. Največ, 56,5 odstotka, jih je z vsebino predloga delno seznanjeno, 12 odstotkov pa jih pravi, da so z njim dobro seznanjeni.
In kakšno je njihovo mnenje o tem, kako naj na Rehnov predlog odgovori slovenska politika? Sprejetju predloga pritrjuje zelo majhen del anketiranih, 2,9 odstotka. Največ jih meni, da bi morali od EU zahtevati, da bolj upošteva slovenska stališča; tak odgovor je dalo 31,4 odstotka vprašanih. Le malo manj, 30,6 odstotka, jih meni, da bi morali v vsakem primeru zahtevati dopolnitev predloga. Za najbolj radikalno rešitev, da je treba predlagati povsem nov dokument za rešitev predloga, se jih je odločilo 22,3 odstotka.
Povejmo, da so to vprašanje zastavili vsem sodelujočim v anketi, tudi tistim, ki so dejali, da z vsebino predloga niso seznanjeni. Primerjava med anketiranci pokaže, da poznavanje predloga ne vpliva na odgovor o tem, kaj naj stori slovenska politika; odgovori enih in drugih so skoraj enaki.
Minuli teden je ustavno sodišče presodilo, da bi z odložitvijo uveljavitve oziroma zavrnitvijo novele zakona o odvetništvu lahko nastale protiustavne posledice. To pa pomeni, da referenduma o tem zakonu, ki ga je zahtevala opozicija, ne bo. Sodelujoče v anketi so vprašali, kakšno je njihovo mnenje o tem referendumu: ali bi bil potreben ali ne. Dobri dve tretjini, 68,3 odstotka jih meni, da bil bil nepotreben. Nasprotnega mnenja, da bi bil referendum o tem zakonu potreben, jih je bilo 19,9 odstotka.
Podrobnejši pregled pokaže, da so o nepotrebnosti referenduma bolj prepričane ženske (77 odstotkov), anketiranci, stari od 36-55 let (76 odstotkov), zaposleni (75 odstotkov) in volivci koalicijskih strank (84 odstotkov). Bistveno v drugo smer pa odstopajo volivci opozicijskih strank; med temi jih je o nepotrebnosti referenduma prepričanih 49 odstotkov, da bi bil potreben, pa jih meni 39 odstotkov.
Na koncu so se anketirani opredelili še o burnih reakcijah opozicije na odločitev ustavnega sodišča o referendumu. Ali imajo politiki pravico obsojati razsodbe ustavnega sodišča, so jih vprašali. Pritrdilni odgovor je dala manj kot petina vprašanih, 18,4 odstotka. Slaba tretjina, 31,2 odstotka, jim to pravico priznava le izjemoma, v izjemnih primerih, največ, 42,1 odstotka anketirancev, pa meni, da politiki v nobenem primeru nimajo pravice obsojati razsodbe ustavnega sodišča.
Pri tem vprašanju se edina pomembnejša razlika pokaže med volivci koalicije in opozicije. Medtem ko je med prvimi pozitivni odgovor dalo 10 odstotkov, negativnega pa 50 odstotkov, je med volivci koalicije pozitivni odgovor dalo 27 odstotkov, negativnega pa 28 odstotkov.
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 28. in 29. aprila 2009 na reprezentativnem vzorcu 485 odraslih državljanov opravil Delo Stik, oddelek za tržne raziskave. Nekatera odstopanja v sociodemografski sestavi anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije korigira uteževanje s kombiniranimi utežmi.
