Referendum tudi o arhivih SDV?

Ljubljana - Da bi arhivi udbe ostali odprti in bi bilo mogoče razčistiti vse dvome v povezavi z izjavami predsednika države Danila Türka, ki mu s tem želimo pomagati, je podpredsednik SDS Zvonko Černač pojasnil, zakaj je 33 poslancev danes vložilo zahtevo za referendum o zapiranju arhivov službe državne varnosti (SDV).

Černač upa, da večina v parlamentu odločanja ljudstva ne bo skušala preprečiti s predlogom ustavnemu sodišču, naj ga prepove in pojasnil še, da so se za vložitev referendumske zahteve odločili, ko so dan prej zaman čakali, da bi predsednik države državni svet pozval, naj z vetom ustavi zapiranje arhivov ali da bi pozval k spoštovanju zakona, po katerem bi Igor Omerza in Urška Faller že lani morala priti v te arhive, a je to onemogočil direktor Sove Sebastjan Selan. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je - podobno kot pred njim Černač - povedal, da se z izvedbo referenduma o arhivih SDV opoziciji ne mudi in da se je v parlamentu mogoče dogovoriti, da bi ga izvedli hkrati s še kakšnim referendumom.

Zahtevo za referendum so podpisali vsi poslanci SDS in SNS, pridružila sta se jim še nepovezani Andrej Magajna in manjšinski zastopnik Roberto Battelli.

Po ustavni ureditvi državni zbor referendum, če ga zahteva najmanj 30 poslancev, mora razpisati. Lahko pa večina poslancev, če bi ocenila, da bodo posledice odločitve ljudstva neustavne, zahteva presojo ustavnega sodišča, ali je referendumsko odločanje dopustno, zakon tudi dopušča hkratno izvedbo več referendumov ali prestavitev hkratne izvedbe za nekaj časa. Po ustavi na referendumu volivci odločajo, ali bodo potrdili zakon, ki ga je parlament uzakonil. V tem primeru bi odločali o spremembo zakona, ki bi odpravila od leta 2006 prost dostop javnosti do arhivov SDV (tudi Udbe).

Zapiranje arhivov SDV je 40 poslancev, proti jih je bilo 33, pred tednom uzakonilo po naglem postopku, ker sta lani avgusta ogled dokumentov zahtevala Igor Omerza in Urška Faller. Direktor Sove Sebastjan Selan je možnosti vpogleda ostro nasprotoval z oceno, da bo to ogrozilo državne interese in obveščevalno službo, direktor arhiva Dragan Matić pa dalj časa vztrajal, da so po zakonu zahtevani dokumenti prosto dostopni. Sova je ugovarjala, da je zakon, ko določa prost dostop, neustaven, Selan je dokumente, ki sta jih želela pogledati Omerza in Fallerjeva konec lanskega leta tudi formalno označil kot zaupne. Pred Omerzo in Fallerjevo je ogled teh gradiv leta 2009 zahtevala le še Mateja Režek, ki ji ga je v začetku leta 2009 tedanji direktor Sove Andrej Rupnik tudi dovolil.