Referendum v rokah ustavnih sodnikov

Ljubljana – Ustavni sodniki bodo v torek na javni obravnavi razčiščevali še zadnje dvome o tem, kako usodne bi bile lahko za državo posledice morebitne zavrnitve pokojninske reforme na referendumu. Odločitev je nato možno pričakovati »kolikor se le da hitro«, je povedal sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan. To pomeni, da bi bilo lahko že ta teden bolj jasno, ali bodo prihodnje mesece kar trije referendumi.

Nobenega dvoma ni, da bo – predvidoma aprila – referendum o zakonu o malem delu, parlament pa bo ta teden odločal o usodi pobude poslancev SDS in SNS o tem, da bi državljani glasovali tudi o zakonu o varovanju arhivov nekdanje SDV. Pahorjeva vlada je doslej dvakrat branila svoja projekta na referendumu. Glasovanje o sporazumu o arbitražnem določanju meje s Hrvaško lani spomladi je s tesno večino dobila, o zakonu o RTV pa jeseni prepričljivo izgubila.

Pokojninska reforma spada med najpomembnejše projekte vlade. Ker mu je Desus odrekel podporo v parlamentu, se je koalicija jeseni znašla na pragu ene najhujših kriz. Četverica SD, LDS, Zares in Desus je januarja na klavzuri dosegla dogovor o tem, da bo nadaljevala delo do konca mandata. A o pokojninski reformi še vedno ni usklajena in Karl Erjavec napoveduje, da bo v morebitni referendumski kampanji Desus sodeloval z nasprotniki reforme. Če bo torej ustavno sodišče odločilo, da referendum bo, bo to za vlado zagotovo najpomembnejša politična preizkušnja doslej.

Scenarij št. 1: referenduma ne bo

Po neuradnih informacijah izza tesno zaprtih vrat ustavnega sodišča so mnenja različna in bo odločitev verjetno zelo tesna. Vlada opozarja zlasti na javnofinančne posledice, ki bi nastale, če bi državljani na referendumu zavrnili pokojninsko reformo. Slovenija bi, pravi Borut Pahor, s tem izstopila iz »nemško-francoskega vlaka« prvega, najuspešnejšega kroga držav Evropske unije. Če bo sodišče tem argumentom prisluhnilo in referenduma ne bo, zapletov s tem ne bo konec. Analitiki, med njimi Matevž Tomšič, opozarjajo, da lahko ta odločitev sproži revolt med sindikati in zaostri razmere v državi.

Scenarij št. 2: referendum bo

Tomšič meni, da sta obe rešitvi slabi, zato je zagata večja, kot je videti na prvi pogled. Če bo ustavno sodišče dalo soglasje za referendum, je velika verjetnost, da bo večina državljanov proti. Ne zato, ker se ne bi strinjala z vsebino – saj je verjetno sploh ne pozna –, ampak zato, ker je malo verjetno, da bi ljudje glasovali za to, da bodo delali dlje. Več možnosti za uspeh bi vlada imela, če bi reforme izpeljala prvo leto, ko je imela višjo podporo in je bil čas za »nepriljubljene« ukrepe ugodnejši.

Vlada se trudi, da bi pokojninske reforme ločila od vprašanja svoje prihodnosti. A pristojni minister Ivan Svetlik je javno že povedal, da bo v primeru padca najpomembnejšega projekta resno premislil o smiselnosti vztrajanja na ministrskem mestu. »Koalicija bo v sedanji sestavi zagotovo dokončala mandat preprosto zato, ker ni mogoča niti nova koalicija niti predčasne volitve,« je prepričan Tomšič, ki se strinja, da bi padec reforme lahko povzročil odhod katerega od ministrov ali celo predsednika vlade.