Referendumske kampanje: več oglaševanja za malo delo ali proti?

Ljubljana – Iz vladne palače so napovedali, da jim bo svetovala agencija Futura, oglaševali bodo tudi na televizijah. Sodelovanje vlade bo finančno razbremenilo stranke vladne koalicije. SD, Zares in LDS so pred lanskim referendumom o arbitražnem sporazumu za kampanjo skupaj porabile 137.557 evrov.

Glavni tajnik SD Uroš Jauševec in generalni sekretar Zaresa Bogdan Biščak sta napovedala, da bodo porabili bistveno manj, morda le nekaj za najem dvoran za javne razprave ali kaj podobnega. Podobno nameravajo brez večjih zneskov v kampanjo opozicijske stranke. Za arbitražno kampanjo sta SDS in SLS lani skupaj porabili 125.270 evrov. V SDS smo neuradno izvedeli, da bodo tokrat najbrž porabili le nekaj tisoč evrov, podobno tudi SLS.

Študentje in sindikati prehiteli vlado

Velike stranke so po lanskih lokalnih volitvah in dveh referendumih v tako slabem finančnem položaju, da je SDS svoje funkcionarje lani pozvala k dodatnim prispevkom, SD pa letos ne more plačati računov za lanske lokalne kampanje. A to ne pomeni, da bo kampanja enostranska.

Študentje in sindikalisti so že napovedali, da bodo za propagando porabili najmanj toliko kot vlada, najverjetneje še več. Denarno bo med nasprotniki zakona o malem delu po prvih podatkih glavni igralec Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Rok Primožič je dejal, da so za stroške rezervirali 50.000 evrov, z nasveti pa jim bo pomagala agencija Vitoma P. R. Tako kot vlada nameravajo oglaševati na spletu, natisnili bodo plakate, informativne zloženke ... Medijskega prostora ne nameravajo zakupiti, oglasov na televizijah ni v načrtu. Se pa zanje še lahko odločijo, če bodo ocenili, da se je nujno odzvati na vladne.

ŠOS namerava z najvišjo dovoljeno dotacijo (okoli 15.000 evrov) dodatno podpreti kampanjo Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki ga vodi Marko Funkl. Funkl nam je včeraj dejal, da gibanje nima denarja, ker ni politična stranka. Za kampanjo bi lahko porabili 30.000 evrov, a le, če jim bo toliko prihodnji mesec uspelo zbrati s prispevki posameznikov in podjetij. V Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) je sekretar Miloš Utroša povedal, da za kampanjo načrtujejo okoli 30.000 evrov, a dokončne slike še nimajo, odvisno bo tudi od odločitev 23 panožnih sindikatov, koliko bodo prispevali.

Sindikati ne bodo sofinancirali Funkla

Utroša je o kampanji povedal: »Oglaševanja na nacionalni televiziji si ne moremo privoščiti. Naš kapital v primerjavi z vlado so ljudje in z njimi bomo delali. To je to.« Na vprašanje, ali bodo finančno pomagali Funklovemu gibanju, je Utroša odgovoril, da to ne pride v poštev, ker imajo sindikati drugačne interese kot študenti: zakon o malem delu jih moti, ker omogoča še večji socialni dumping pravi zaposlitvi kakor sedanja ureditev. Utroša je dodal: »Oboji se strinjamo le, da je malo delo škodljivo.«

Izkušnje iz preteklosti kažejo, da ob začetku kampanj finančniki strank precej točno napovedo, koliko bodo porabili. Napovedi sindikalistov in študentov, ki so v takšni kampanji prvič, pa niso nujno točne. Koliko bodo porabili, bodo pokazala šele poročila računskemu sodišču po referendumu.

Kdo bo na televiziji?

Predstavniki študentov so nas včeraj opozorili, da je javna RTV objavila po njihovi oceni diskriminatorna pravila, kdo sme sodelovati v predreferendumskih oddajah. Po teh pravilih bo večina časa namenjena predstavnikom parlamentarnih strank, ki referenduma niso zahtevale, tisti, ki so ga, pa bodo priložnost dobili le v deležu neparlamentarnih strank s tretjino časa in v manj pomembnih terminih.