„Reforma pokojninskega sistema ni potrebna“

Ljubljana – Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je glede ugotovitev delegacije Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je minuli teden sklenila 14-dnevno redno letno misijo v Sloveniji, da Slovenija potrebuje spremembe pokojninskega sistema, opozoril, da reforma poteka in da daje "nesporno dobre rezultate". "Zato reforma reforme preprosto ni potrebna," je na današnji novinarski konferenci poudaril Semolič, ki je povedal tudi, da se s predstavniki IMF niso srečali.

Pomembno je ohranjanje medgeneracijske solidarnosti

"Takšne izjave lahko razumemo lahko le v kontekstu dodatnih pritiskov na našo vlado in krepitev enostranskih ekonomističnih pritiskov na delovanje sistema," je izpostavil Semolič. Kot je dodal, je za Slovenijo potrebno, da ohranja medgeneracijsko solidarnost, pravičnost in ekonomsko stabilnost ter poudaril, da so sporočila IMF v tem delu "napačna, zgrešena".

Semolič je soglašal, da je treba za spremembo sistema storiti več in se zavzel zlasti za tiste, ki jih prinaša čas. "Velika finančna rezerva obstaja pri plačevanju prispevkov delavcev in delodajalcev v pokojninsko blagajno," je dejal in se pri tem zavzel za spremembe. Kot je ponazoril, v večini evropskih držav velja načelo, da so ti prispevki enakomerno porazdeljeni med obe skupini. Tega v Sloveniji od leta 1996 ni več in delavci plačujejo 15,5 odstotka, delodajalci pa 8,8 odstotka, je spomnil.

"Reforma daje dobre rezultate"

Pokojninska reforma po Semoličevem prepričanju daje dobre rezultate. "Na to kaže finančno stanje pokojninske blagajne, v kateri po dolgem času ni izgube. Pomembno je tudi, da se povprečna starost pri upokojevanju povečuje in da so rezultati v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami izredno dobri," je nanizal.

V Sloveniji se je med letoma 1992 in 2005 povprečna starost pri upokojevanju zvišala za približno štiri leta. Pri upokojevanju pa je, kot je nadaljeval Semolič, pomembno tudi razlikovanje med dejansko in zakonsko določeno starostjo za upokojitev. Podatki po njegovih besedah kažejo, da se v Nemčiji moški dejansko v povprečju upokojujejo pri 61,1 leta, v Sloveniji pa pri 61,8 leta.

"Prihodnje leto bomo imeli najvišjo zakonsko upokojitveno starost"

Za Slovenijo se večkrat izpostavlja, da bi morala zvišati starostno mejo in podaljšati delovno dobo. Za primer se postavlja Nemčijo, ker je meja pri 65 letih, razmišlja pa o podaljšanju na 67 let. "Ne navajajo pa, da o zvišanju na 67 let razmišljajo leta 2029," je dodala izvršna sekretarka ZSSS Metka Roksandič. "Pri nas bomo imeli prihodnje leto najvišjo zakonsko upokojitveno starost," je poudarila.

Pred 30. letom težko do redne zaposlitve za nedoločen čas

Semolič je opozoril še na problem mladih, ki do 30 leta redko dobijo zaposlitev za nedoločen čas, ter problem diskriminacije starejših, ki bi radi delali, pa ne morejo. "Menimo, da ni in še nekaj časa ne bo potrebno zviševati starostne meje in podaljševati delovne dobe. Zviševanje na silo se ne obnese," je povedal in izrazil nestrinjanje tudi z idejami po vzpostavitvi več pokojninskih stebrov. "Sistem moramo graditi na pravicah iz prvega stebra, obveznega zavarovanja," je dejal.

Delegacija IMF je izpostavila pomembnost nadaljnjega razvoja zasebnih pokojninskih skladov v smeri večje učinkovitosti. Semolič je dejal, da tem skladom ne nasprotujejo. "Vendar opozarjamo, da nič ni 100-odstotnega."

"IMF ne pozna aktualnih razmer v povezavi s plačami v Sloveniji"

Semolič je komentiral še izjavo IMF glede plačne politike v Sloveniji. Izjava v smeri, da plače ne smejo rasti hitreje od produktivnosti, po Semoličevih besedah kaže na to, da IMF "ne pozna aktualnih razmer v povezavi s plačami v Sloveniji".

"V Sloveniji nikoli nihče od socialnih partnerjev ni zahteval ali pričakoval, da bi realna vrednost plač rasla hitreje kot produktivnost," je poudaril. "Do priporočil, ki prihajajo izven Slovenije, moramo biti pozorni, a očitno je, da so predstavniki IMF včasih premalo seznanjeni z razmerami," je povedal.

Roksandičeva je ocenila, da je Slovenija edina v srednji in vzhodni Evrope ohranila solidarnost na visoki stopnji in orisala: Hrvaška je sledila predlogom IMF in delavci, upokojeni po letu 2000, prejemajo pokojnino v višini 29 odstotkov plače, medtem ko v Sloveniji prejemajo 69 odstotkov. "Misija IMF prodaja iste vzorce: čim manj socialnih sredstev iz državnega proračuna, čim več bremen na posameznika, čim manj solidarnosti in vzajemnosti," je opozorila Roksandičeva.