Regije bo določila vlada sama

Ljubljana – Ali bo Slovenija razdeljena na dve ali tri kohezijske regije, ne bo določil državni zbor z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, enako tudi ne, ali bo razvojnih regij štirinajst ali manj. Večina v odboru za lokalno samoupravo je namreč včeraj pritrdila vladnemu predlogu, naj število regij in njihove meje določi vlada sama z uredbo. Zato, je pojasnjeval minister za regionalni razvoj Ivan Žagar, ker utegnejo pogajanja z EU trajati dolgo in se bo treba na koncu zelo hitro odločiti, da bi Slovenija lahko iz blagajn EU potegnila čim več denarja za regionalni razvoj.

Ta zakon je prvotno določal razdelitev Slovenije na jugovzhodno (nerazvito) in severozahodno (razvito) kohezijsko regijo, kar je sprožilo proteste v nekaterih občinah, ki menijo, da bi bil s tako razdelitvijo prizadet njihov razvoj, pa tudi nasprotovanje v opozicijskih strankah, ki so menile, da bi kazalo v pogajanjih z EU poskusiti s tremi kohezivnimi regijami, ker bi pomenilo več denarja iz EU. Uredba EU sicer določa, da mora imeti kohezijska regija najmanj 800.000 prebivalcev, kar pomeni, da sta v Sloveniji lahko samo dve. Za razvojne regija pa, da morajo šteti več kot 180.000 prebivalcev, torej je mogoče določiti največ 13 takih regij. Opozicija opozarja, da so pri obeh možne izjeme – tako v LDS in SD predlagajo uveljavitev 14 razvojnih regij –, minister in vlada pa odgovarjata, da bi jih bilo v pogajanjih v EU zelo težko uveljaviti.

Poslanka LDS Cvetka Zalokar Oražem je ob tem ugotovila, da vlada, zlasti še zunanji minister, v članicah EU nič ali pa zelo slabo lobira za slovenske interese in se s slepim uboganjem vsega, kar kdo v EU reče, prej obnaša kot sluga. Poslanko, ki je tudi domžalska županja, je strah, da se z regijami namerno zapleta – v vladi namreč govorijo o upravnih, razvojnih, statističnih, kohezijskih regijah, pokrajinah in podobnem –, da bi na koncu po bližnjici spet pristali v centralizirani državi. Na to po svoje kaže tudi namen vlade, da kar sama določi regije in o tem državni zbor samo še obvesti.

Minister Žagar je take kritične ocene zavračal s pojasnilom, da bodo odločilna stališča parlamentarnega odbora za EU, ko bo potrjeval pogajalska izhodišča. Ob tem je opozoril, da bi Slovenija v primeru neuspelih pogajanj kot ena sama kohezivna regija ostala brez evropskega denarja za razvoj regij, ker bi presegala 75 odstotkov povprečja razvitosti EU. Ni tudi res, da vlada ni lobirala, saj je sam veleposlanikom članic EU pojasnjeval težave, povezane z regionalizacijo. Tudi sicer vsega, kar se je v zvezi z regijami in razvojem naložilo v preteklih letih, ni pošteno naprtiti le na ramena te vlade. Po njegovem mnenju je bila v preteklosti največja napaka, da se Slovenija ni razdelila na pokrajine, zato je zdaj treba sprejemati ta zakon.

Žagarjev nastop je sprožil val polemik, kdo je kriv za to, da državni zbor ni mogel spremeniti ustave in ustanoviti pokrajin. Poslanci zdajšnja opozicije so trdili, da oni že niso bili tisti, ki bi to preprečevali, saj je takratna njihova vlada predlagala ustrezne spremembe ustave. Zdaj v opoziciji te predloge ponavljajo, vendar v strankah zdajšnje vladne koalicije na te ni nobenega odziva. Oglasil se je tudi predsednik odbora Pavle Rupar (SDS) z oceno, da je prejšnja vlada v pogajanjih z EU popuščala in mora zdajšnja to popravljati, pri čemer je pričakoval več pomoči iz opozicijskih klopi. Ta z vloženimi amandmaji poskuša le nastaviti vladi mine in jo spraviti v brezizhoden položaj, je kritiko opozicije zaostril predsednik zunanjepolitičnega odbora Jožef Jerovšek (SDS). Dve kohezivni regiji bi lahko bili že sprejeti, če opozicija ne bi podpihovala nasprotovanj županov, zato bi bilo prav, da zavije v spovednico in si s pokoro dobi odvezo, kajti šele takrat bo sposobna delovati v dobro države, Jerovšek svetuje LDS in SDS. Rupar je k polemiki še dodal, da si tudi on želi tri kohezijske regije, toda kaj, ko sta za njih samo dva odstotka možnosti.

Na koncu so izglasovali (8:3) sklep, naj se v 6. in 7. člen zakona zapiše, da bo razvojne in kohezivne regije določila v vlada. Dokončno bo državni zbor o tako in še z nizom drobnih popravkov spremenjenem predlogu zakona po hitrem postopku odločal na septembrskem zasedanju.

Preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.