Toda na boljšo varnost to ne bo vplivalo, trdijo poznavalci, saj spustov posameznikov in njihove opreme nihče ne nadzira. Na začetku tedna je inšpektor za notranje vode nekaterim podjetjem ob Soči spisal odločbe, da morajo v 40 dneh registrirati vsa plovila. To sicer že več let narekuje zakonodaja o plovbi po celinskih vodah, vendar so organi doslej razen pri raftih in mini raftih zamižali na eno oko. Toda aprilska nesreča z utopitvijo 20-letnega Irca je inšpektorje očitno opozorila, da naj se lotijo še tega zalogaja.
»Takšen zakon je neumen,« je skomignil z rameni predsednik gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Adis Hrovat. »Državi niti nadzora nad rafti, ki jih je precej manj kakor kajakov, ni uspelo zagotoviti. Na Soči plovejo rafti brez registracije in brez vodnika z izpitom reševalca iz divje vode. Zdaj pa bi se rada lotila kajakov, kjer je nadzor skorajda nemogoč. Sploh, če ima država zaposlenega enega samega inšpektorja za notranjo plovbo za celotno območje. Pa bi jih samo za Sočo potrebovala pet.«
Nadzor le nad domačimi podjetji
Za registracijo je potreben pregled plovila pooblaščene osebe luške kapetanije, plačilo takse na upravni enoti in vpisni list, kar stane približno 20 evrov (brez zavarovanja). Če v Posočju dodatne stroške še nekako sprejemajo, jih moti to, da so inšpekcije spet vzele pod drobnogled le domača podjetja, ki jih moti delo med sezono. »Vedno ista zgodba: na vrsti smo tisti, ki nas najdejo na papirju. A nimamo kaj, zakon velja, ampak naj velja za vse,« je opozoril Hrovat. Direktor Šport center Bovca Filip Hrovat je kritičen, ker se je večletno zatišje prekinilo med sezono: »Če bi imela država interes to resno urediti, bi to storila že zdavnaj. Raje pa moti med sezono, ko se s tem nimamo časa ukvarjati, ker ve, da bomo zdaj pač vse pasivno sprejeli. Na koncu se vse zgrne zgolj na nas.«
Kdo bo nadziral samostojne kajakaše
Podjetnica Maruša Malej iz bohinjskega podjetja Sport4fun z registracijo manjših plovil sicer nima težav, vendar ostaja brez komentarja, ko registracijo poveže z varnostjo. Učitelj kajaka Rok Jenstrle je bil bolj neposreden: »Mislim, da registracija kajaka na varnost ne vpliva. V kajaku si sam, in če je čoln zanič, z njim ne greš na vodo.«
Opozoril je še na pomembno pomanjkljivost zakonodaje. »Registracije veljajo za avtobuse ali avtomobile. V našem primeru pa to velja le za gospodarsko dejavnost. Posameznikom ne bo nihče pregledoval plovil, medtem ko podjetjem ne pride na misel, da bi trgu konkurirala s slabimi. Poleg tega čoln nikoli ni kriv za nesrečo, zato je vse skupaj samo pobiranje denarja tam, kjer se ga lahko.«
Tiskane izdaje
