Rehn: Proces širitve se mora nadaljevati

Ljubljana – Evropski komisar za širitev Olli Rehn končuje obisk v Sloveniji. Sinoči se je na Brdu pri Kranju sešel z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in premierom Janezom Janšo. Med srečanjem s predsednikom države Janezom Drnovškom se je Rehn pogovarjal predvsem o perspektivi širitve Evropske unije in razmerah v Jugovzhodni Evropi. Komisarja Rehna je zanimala predsednikova ocena položaja na Kosovu, v Srbiji in Črni gori ter v Makedoniji. Drnovšek je dejal, da bo moralo priti do določitve statusa Kosova v čim krajšem možnem času.

Glede Črne gore je menil, da bo do referenduma o neodvisnosti prišlo v vsakem primeru, da pa bi bilo vsekakor bolje, če bi vladna stran in opozicija dosegli sporazum glede njegove izvedbe. Glede Makedonije sta se sogovornika strinjala, da je pridobitev statusa kandidatke za EU pomemben signal za vso regijo.

Romuniji in Bolgariji dobro kaže

Drnovšek je z Rehnom govoril tudi o stanju priprav Romunije in Bolgarije na članstvo v EU. Komisar je povedal, da si obe državi močno prizadevata za članstvo v EU, da so v teku pomembne reforme ter da bo končno poročilo o njuni pripravljenosti za članstvo pripravljeno maja. Z gostom se je strinjal tudi Drnovšek, ki je dejal, da njegovi vtisi z nedavnega obiska v Romuniji potrjujejo visoko stopnjo osredotočenosti družbe na ta cilj ter da je za Evropo izjemnega pomena, da ne prevlada širitvena utrujenost, ampak da se prizadevanja držav končajo s članstvom v EU.

Leto 2005 – pomembno leto

Rehn se je sestal tudi s člani odborov DZ za zunanjo politiko in zadeve Evropske unije. V pogovoru je komisar izrazil zadovoljstvo nad vključenostjo DZ v obravnavo evropskih zadev. Glede prihodnje širitve Unije je komisar Rehn poudaril, da se je leto 2005, čeprav za Unijo ni bilo najbolj uspešno, zaključilo s pomembnimi odločitvami glede njene nadaljnje širitve.

Makedonija je dobila status kandidatke, pričela so se pogajanja s Turčijo in Hrvaško, SČG in BiH sta stopili na pot sklepanja stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma, Albanija pa je tik pred sklenitvijo tega sporazuma. V razpravi s poslanci je sicer največ pozornosti veljalo načrtovani širitvi Unije z Romunijo in Bolgarijo, pogajanjem s Hrvaško in razmeram v JV Evropi.

Rehn: Širitev EU je dejavnik stabilizacije

Bolje je, da Evropska unija izvaža stabilnost, kot da uvaža nestabilnost, je v zvezi z nadaljnjo širitvijo povezave na Zahodni Balkan na novinarski konferenci v Ljubljani dejal evropski komisa Rehn. Tudi minister Rupel je ponovil podporo Ljubljane nadaljnji širitvi unije. "Slovenija je velika ljubiteljica naraščanja Unije," je dejal Rupel.

Sicer pa je Rehn v predavanju na ljubljanski Pravni fakulteti poudaril, da proces širitve Evropske unije pripomore k stabilizaciji političnih razmer v državah pristopnicah in kandidatkah za članstvo, prav tako pa prispeva k udejanjanju političnih in gospodarskih reform v omenjenih državah. "Pot je vsaj tako pomembna kot cilj," je strategijo pogojevanja, ki pristopnicam v zameno za evropsko perspektivo nalaga izvajanje reform, komentiral Rehn.

Po Rehnovem mnenju bi bilo dobro, če bi države, ki si želijo vstopiti v EU, sledile slovenskemu zgledu. Zgodba o integraciji Slovenije v povezavo je zgodba o uspehu, je ob tem menil komisar ter izpostavil politično stabilnost in gospodarski napredek Slovenije, ki je sicer po gospodarski razvitosti že uspela prehiteti dve stari članici Unije.

Tri skupine držav, ki želijo v EU

Rehn je države, ki si želijo vstopiti v Unijo, razdelil v tri skupine. V prvi sta Bolgarija in Romunija, s katerima je EU v veliki meri pogajanja že končala, obe državi pa čakata na končno mnenje Bruslja o svoji primernosti za članstvo. V drugi skupini sta Hrvaška in Turčija, s katerima se je povezava šele začela pogajati, tretjo skupino pa sestavljajo države Zahodnega Balkana, ki so od članstva najbolj oddaljene.

Politično in gospodarsko je širitev za EU ugodna, je poudaril Rehn, pri čemer je menil, da bi morala unija prednosti širitve učinkoviteje predstaviti javnosti. Učinkovito komuniciranje je sicer eden izmed stebrov širitvene strategije Evropske komisije, ki temelji še na konsolidaciji že danih zavez državam pristopnicam in kandidatkam ter pogojevanju.

Sicer je visoki gost iz Bruslja menil, da je Unija s sedanjo institucionalno strukturo, ki temelji na Pogodbi iz Nice iz leta 2003, sposobna medse sprejeti le še Romunijo in Bolgarijo, medtem ko bo za ostale pristopnice že treba na novo določiti glasovalne pravice v Svetu EU, razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu in sestavo Evropske komisije. Zato je po Rehnovem mnenju treba čimprej opraviti razprsvo o evropski ustavni pogodbi, saj druge možnosti skorajda ni.

Posebna pozornost namenjena državam Zahodnega Balkana

Nadaljnja širitev EU je sicer osrednja tema Rehnovih pogovorov s slovenskimi sogovorniki, pri čemer je posebna pozornost namenjena državam Zahodnega Balkana. O tej temi je tekla beseda v četrtek zvečer na srečanju z ministrom Ruplom. Sogovornika sta se strinjala, da mora imeti pri nadaljnji širitvi EU Zahodni Balkan prednost, proces širitve pa se mora nadaljevati kljub temu, da se zadnje čase pojavlja občutek "širitvene utrujenosti". "Evropska perspektiva za to regijo bo prispevala k stabilnosti ter bolj optimističnemu pogledu na prihodnost v tej regiji," je, kot so sporočili z zunanjega ministrstva, poudaril Rupel.

Vodja slovenske diplomacije je ob tem ponovil podporo Slovenije Hrvaški pri vključevanju v povezavo, ter poudaril, da ji želi pri tem tudi pomagati. Prav tako je izrazil upanje, da bodo pogajanja med Evropsko komisijo in Hrvaško o izvedbenih pravilih ribiškega dela Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) čim prej uspešno končana.

"Bruselj za vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni pristojen"

Danes pa je komisar ponovil znano stališče Evropske komisije, da Bruselj za vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni pristojen. " To je dvostranska zadeva," je bil jasen in državi pozval, naj pokažeta dobro voljo za rešitev spora.

Tudi o načinu reševanja spora se morata državi odločiti sami, je dejal Rehn v odgovoru na novinarsko vprašanje o arbitraži kot možnosti za rešitev. Zunanji minister Rupel pa je dejal, da je po mnenju Slovenije zadevo mogoče rešiti dvostransko in dodal, da razpoloženje v državi arbitraži ni naklonjeno.

Vprašanje ribolovnega režima ločeno od vprašanja meje

V imenu komisije je Rehn sicer izrazil pripravljenost pospešiti iskanje dogovora v zvezi z ribolovnim delom slovensko-hrvaškega SOPS, a je ob tem opozoril, da se je treba zavedati, da je vprašanje ribolovnega režima ločeno od vprašanja meje.

Glede Hrvaške je komisar napovedal tudi skorajšnje odločanje v Svetu EU o odprtju prvega poglavja v pristopnih pogajanjih, država je po njegovem mnenju politično in gospodarsko razmeroma dobro razvita in bo ob izvajanju reform ter izpolnjevanju drugih pogojev lahko hitro napredovala.

Rupel in Rehn sta govorila tudi o novi komunikacijski strategiji o širitvi, ki jo pripravlja Evropska komisija. Z njo bi želeli predvsem državljanom starih članic EU dokazati, da so bile črnoglede napovedi pred zadnjo širitvijo maja 2004 zgrešene, in predstavili njene pozitivne učinke. Kot je dejal bruseljski gost, komisija pri tem računa na pomoč Slovenije, ki je kot uspešna nova članica zgled za pozitivne vidike širitve.

Rehn tudi o Kosovu

Rehn se je s slovenskimi sogovorniki pogovarjal tudi o Kosovu. Na novinarski konferenci je dejal, da EU podpira napore posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija za čimprejšnji dogovor o statusu pokrajine, saj prelaganje pogovorov ni v nikogaršnjem interesu.

Rehn sicer o tem, kakšen naj bi bil prihodnji status Kosova ni govoril, opozoril pa je, da je treba v pokrajini zagotoviti spoštovanje pravic manjšin in obenem Beograd pozval h " konstruktivnemu sodelovanju" v dialogu.

Beograd se mora poleg tega zavedati, da je nadaljnje približevanje uniji odvisno od njegovega sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal. "Srbija mora izbrati med nacionalistično preteklostjo in evropsko perspektivo," je bil odločen.

Čeprav je v EU precej govora o širitveni utrujenosti, pa je komisar opozoril, da je Evropski svet, torej najvišji organ odločanja v povezavi, decembra lani z odločitvijo o dodelitvi statusa kandidatke za članstvo Makedoniji "regiji dal jasen signal " glede evropske perspektive.

Janši izrazil priznanje za podporo širitvi

Z Ollijem Rehnom se je sinoči sestal tudi premier Janez Janša. Izmenjala sta poglede na aktualna vprašanja v zvezi s prihodnjimi širitvami Evropske unije. Evropski komisar Olli Rehn je Janši izrazil priznanje za dosledno in aktivno podporo, ki jo Slovenija zagotavlja nadaljevanju širitvenega procesa.

Strinjala sta se o pomembnosti evropske perspektive za države Zahodnega Balkana. Izrazila sta pričakovanje, da reševanje odprtih ustavnopravnih vprašanj, kot je denimo končni status Kosova, ne bo ogrozilo miru in stabilnosti v regiji. Poudarila sta potrebo po polnem sodelovanju teh držav s haaškim sodiščem in soglašala z oceno, da mora mednarodna skupnost še naprej nuditi potrebno oporo za nadaljnji razvoj in napredek regije.

Janša je Rehnu ponovil podporo Slovenije Hrvaški pri vključevanju v Evropsko unijo ter izrazil upanje, da bodo pogajanja med Evropsko komisijo in Hrvaško o izvedbenih pravilih ribiškega dela Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) čim prej uspešno končana.

Pogovarjala sta se tudi o prihodnosti Evropske unije. V zvezi z zastojem ratifikacijskih postopkov Pogodbe o ustavi za Evropo sta se strinjala, da je obdobje refleksije potrebno konstruktivno izkoristiti in poiskati ustrezne odgovore tako na pomisleke državljanov nekaterih obstoječih članic Unije kot na pričakovanja bodočih držav članic povezave.