Tiskane izdaje
Bruselj - Najbolje bi bilo, če bi Slovenija in Hrvaška odprta dvostranska vprašanja rešili pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, je v Bruslju obe državi pozval komisar za širitev Olli Rehn. Rehn je na vprašanje, ali bi lahko Slovenija članstvo v uniji izkoristila za reševanje odprtih vprašanj in s tem zavrla pot Hrvaške v EU dejal: "Slovensko predsedstvo sicer vidim kot zaveznika Hrvaški in celotnemu Zahodnemu Balkanu. Računam na slovensko predsedstvo, da bo Zahodni Balkan približalo EU."
Slovenija se mora angažirati
"Mejna vprašanja so dvostranske narave, zato pozivam tako Hrvaško kot Slovenijo, naj raje prej kot pozneje najdeta rešitev zanje na podlagi evropskih načel in dobrososedskih odnosov," je še Rehn pozval po srečanju s hrvaško ministrico za zunanje odnose in evropske integracije Kolindo Grabar-Kitarovič. "Po mojem mnenju bi bilo najbolje za vse, če bi bilo to rešeno pred slovenskim predsedovanjem uniji" v prvi polovici prihodnjega leta, je dodal.
Slovenija se bo morala pogovarjati s Hrvaško
Dvostranska vprašanja s Slovenijo "niso del acquisa niti pristopnih pogajanj, kar pa ne pomeni, da jih zanemarjamo, nasprotno, želimo jih rešiti čim prej", pa je poudarila hrvaška ministrica.
Hrvaška je predlagala, naj o razmejitvi meje na morju odloči neodvisno mednarodno sodno telo, vendar Slovenija tega predloga uradno še ni sprejela, je dejala. "Upam, da se bomo po 15 letih neuspešnih pogovorov uspeli dogovoriti in iti pred sodišče, da bosta obe državi odločitev sprejeli kot zavezujočo in jo uresničili," je poudarila.
Skrajni čas je, da se zgane politična volja obeh držav
"Mislim, da je po 15 letih brez končnega učinka skrajni čas, da se zbudi politična volja za rešitev teh vprašanj," je še poudaril Rehn. Svoje stališče do načina rešitve vprašanj je komisar opisal kot "agnostično", dokler je to način, ki bo "v skladu z evropskimi načeli in dobrososedskimi odnosi".
Za rešitev dvostranskih vprašanj je potrebna politična volja, je menil tudi predstavnik nemškega predsedstva unije. Ne smemo pozabiti na cilj, pri čemer je "izjemno pomembno, da se obe strani zavedata, da je politična rešitev najbolj zaželena", je dodal.
O odprtih dvostranskih vprašanjih s Slovenijo se je hrvaška ministrica danes v Bruslju s predstavniki nemškega predsedstva unije in komisarjem za širitev pogovarjala v sklopu stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, na katerem sta EU in Hrvaška preučili napredek slednje na poti v EU.
EU: Hrvaška izpolnjuje merila Koebenhavna
EU ugotavlja, da Hrvaška še naprej izpolnjuje koebenhavnska merila, več pozornosti pa bo treba nameniti predvsem reformam v pravosodju in boju proti korupciji. Hrvaška želi ta vprašanja rešiti čim prej, da se bo lahko osredotočila na evropsko prihodnost, na gospodarska vprašanja, na primer krepitev konkurenčnosti in druge vidike liberalizacije trga, je poudarila ministrica. "V očeh medijev je to morda manj pomembno, vendar je za Hrvaško bistveno, ker je naš temeljni cilj izboljšati standard hrvaških državljanov," je pojasnila pred srečanjem s predstavniki unije.
Hrvaška je doslej v pristopnih pogajanjih z EU odprla pet poglavij. Le prvo, poglavje o znanosti in raziskavah, je odprla skupaj s Turčijo, s katero je oktobra 2005 tudi družno začela pristopna pogajanja, nato pa je pogajalski proces zastal. Hrvaška pot v unijo se je od turške odcepila decembra, ko je država najprej odprla poglavje o izobraževanju in kulturi, nato pa tik pred koncem leta še tri: o carinski uniji, ekonomski in monetarni politiki ter podjetništvu in industrijski politiki. Pričakovati je, da bo država še pred veliko nočjo odprla novo poga
