Rehn upa, da bo sporazum kmalu podpisan

Bruselj - »Upam, da bo slovensko-hrvaški sporazum (o reševanju mejnega spora) kmalu parafiran in podpisan,« je poudaril komisar za širitev Olli Rehn, ko je v Centru za evropsko politiko analiziral izkušnje širitve za bodočo zunanjo politiko EU, v kateri utegne v prihodnje igrati še pomembnejšo vlogo, saj ga pogosto omenjajo kot naslednika Javierja Solane na položaju prvega diplomata Unije.

»Dvostranski problemi ne bi smeli ustavljati pristopnega procesa,« je komisar citiral nedavno objavljeno širitveno strategijo evropske komisije. »Vpletene strani morajo poskušati najti rešitve v duhu dobrega sosedstva in ob upoštevanju interesov EU,« je nadaljeval Rehn. Kot zgled je navedel dogovor o razmejitvi med Kosovom in Makedonijo - ta je hkrati postala prva država na območju Zahodnega Balkana brez odprtega vprašanja meje -, pa tudi Hrvaška in Črna gora sta vložili veliko truda v rešitev problema Prevlake.

Neurejena meja, ki je razgrela slovensko-hrvaške odnose, kar je decembra lani pripeljalo do začasne blokade pristopnih pogajanj Zagreba, po Rehnu ni problem za evropsko povezavo. »Bi Unija morala postavljati pogoje za vstop baltskih držav, denimo Estonije, ki je tedaj imela nerešeno vprašanje meje z Rusko federacijo?« je Rehn pobaral občinstvo. »Če bi to storili, bi dejansko dali Rusiji pravico veta na vstop Estonije v Unijo,« je menil finski komisar. To se ni zgodilo in Rehn je prepričan, da so v Bruslju ravnali pravilno. »Moramo se opreti na mednarodno pravo in listino OZN, kakor je bilo v primeru mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško,« kjer »smo na začetku imeli zahtevo Slovenije za politično spravo, Hrvaška pa se je zavzemala za Meddržavno sodišče. Končalo se je z arbitražnim tribunalom - ki je mednarodno pravno telo -, kar je temelj sedanjega osnutka sporazuma o rešitvi vprašanja meje med državama.«

O umestnosti referendumov

Ali bi vprašanja, kakršno je predlog rešitve grško-makedonskega spora o imenu kandidatke, kazalo dati na referendum? Po uradni razlagi, je dejal Rehn, lahko vsaka članica ali kandidatka v skladu z ustavo odloča o zadevah evropske integracije. Toda »v realni politiki« je očitno drugače, zato komisar, ki je odgovor občinstvu razširil v splošno razmišljanje o umestnosti ljudskih glasovanj, predvsem upa, da bodo »voditelji v regiji, še posebno kandidatk, a tudi članic Unije, raje dvakrat premislili, preden razpišejo referendume v zvezi s širitvijo«. Rehn bi raje videl, da se »izognemo položaju, ko bi se povečale zahteve po referendumih, kar bo zagotovo zapletlo že sicer zelo zapleteni pristopni proces EU«.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela