Tiskane izdaje
Ajba – Deževje je v preteklih dneh izpiralo mulj in rečne naplavine z območja akumulacijskega jezera Most na Soči, potem ko so Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) pred tednom dni spustile vodo zaradi popravila na jezu v Podselu. Nizvodno se je reka spremenila v muljast tok, ki zdaj uničuje vodno življenje.
Gosta blatna kopel je naplavila večji del rečnega dna za jezom proti Ajbi, kjer stoji nova rečna ovira. Zgodba se je po 17 letih pravzaprav ponovila, ko so soške elektrarne nazadnje izpraznile mostarsko jezero. »Pri praznjenju akumulacijskih jezer vedno sledi dolvodni transport drobnih usedlin, ki se z leti naberejo na dnu akumulacij. Tega se žal ne da preprečiti, se pa lahko omili s počasnim praznjenjem. Predpisano počasno praznjenje je Seng tudi upošteval, a je kljub temu nastal blatni tok,« pojasnjuje Matija Radovanović, gospodar Ribiške družine Soča, kjer bodo lahko škodo zares ocenjevali šele, ko bodo dela na jezu končana. »Odraslih mrtvih rib nismo našli, saj se verjetno znajo umakniti blatnemu toku, bojimo pa se, da je škoda na ikrah zelo velika, saj so jih fine usedline popolnoma prekrile in skoraj gotovo pomorile. Prav tako so verjetno hudo prizadeti vodni nevretenčarji, ki so glavna hrana ribam,« je razočaran pojasnil Radovanović, ki pravi, da člani družine za ribogojstvo žrtvujejo ogromno prostovoljskih ur, zaradi česar jih takšni dogodki, ki izničujejo njihovo delo, še posebno bolijo.
Dela na zapornicah na jezu za hidroelektrarno Doblar so v soških elektrarnah začeli tik po drsti soške postrvi, ko se ribice še niti niso izvalile iz iker v produ. V SENG so za dela dobili vsa potrebna dovoljenja in ribiči realnost sprejemajo. »S SENG kar zgledno sodelujemo in upam, da nam bodo tudi tokrat stopili naproti, da bomo lahko stanje sanirali,« pravi Radovanović.
Zaskrbljeni tudi čez mejo
Spremembo na reki Soči na italijanski strani meje medtem še pričakujejo. »Posledice se bodo čutile do izliva v morje. V zadnjih letih sta pri nas potekala dva podobna projekta na rekah in obakrat je sledila katastrofa. Zato smo zaskrbljeni in smo prosili za pojasnila,« je pojasnil predsednik goriške okoljevarstvene zveze Legambiente Luca Cadez. Zveza je dobila pozornost s peticijo Ohranimo Sočo, ki jo je s somišljeniki naslovila na Evropsko unijo in s katero opozarja na potrebo po skupnem in boljšem upravljanju reke ter po vzdržnem pridobivanju električne energije.
Družba Soške elektrarne Nova Gorica bo z dna akumulacijskega jezera odstranila zgolj 40.000 kubičnih metrov prodnih naplavin, ne pa tudi mulja. Pri nas ga večinoma odstranjujejo s posebnimi sesalci, kar pa na Soči ni redna praksa. Okoljsko ministrstvo pojasnjuje, da koncesijska pogodba ne določa intervala praznitve akumulacijskega bazena. Pogodba SENG za gospodarsko izkoriščanje Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije določa, da je koncesionar dolžan za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza in drugih naplavin zgraditi lovilne jame naplavin in iz njih redno odstranjevati plavje in naplavine.
»Koncesionar mora na območju koncesije zaradi zagotovitve varstva pred poplavami redno odstranjevati plavje in naplavine, jih predelati oziroma odlagati na ustrezno deponijo,« pravijo na ministrstvu. SENG je za izvajanje posegov dolžan pridobiti soglasja, v tem primeru tudi Zavoda za ribištvo Slovenije. »Mulj povsod predstavlja težavo in težko bi našli primeren čas za posege, ki ribam ne bi škodili. Nikakor ni pravi čas med drstjo. Je pa sesanje redna praksa, vendar ni poceni,« je dejal direktor zavoda Dejan Pehar.
