Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski nepremičninski trg raste: v prvem polletju 2017 je bilo na prostem trgu in javnih dražbah sklenjenih 17.200 kupoprodajnih poslov v skupni vrednosti 1,07 milijarde evrov. Letošnji polletni dosežek je rekorden po številu sklenjenih poslov, vrednost pa je bila višja samo ob polletju leta 2007.
Če smo natančni, gre za začasne podatke Geodetske upave RS (Gurs), za posle, ki so jih evidentirali geodeti, in referenčno obdobje, v katerem Gurs sistematično spremlja nepremičninski trg.
Živahno na vseh trgih
V letošnjem prvem polletju so največ lastnikov zamenjala stanovanja v večstanovanjskih stavbah, k opazno večjemu skupnemu iztržku pa so prispevale zlasti kupoprodaje večjih poslovnih nepremičnin: trgovskih centrov, poslovnih in industrijskih stavb, hotelov in garažnih hiš, pa tudi gradbenih zemljišč in nedokončanih objektov iz v času krize propadlih nepremičninskih projektov. V istem obdobju lani je bilo milijonskih poslov 27, v drugem lanskem polletju 67 (najdražja prodana nepremičnina je bil Tušev trgovski center v Kopru za 55 milijonov evrov), v letošnjem prvem polletju pa 49. Najdražja prodana nepremičnina je bila nova poslovna stavba v Ljubljani za 8,8 milijona evrov.
Število transakcij s stanovanji je v prvem polletju letos spet poskočilo, glede na predhodno obdobje kar za desetino. Narašča tudi število poslov s hišami, v obdobju zadnjega leta celo hitreje kot s stanovanji. Promet z gradbenimi zemljišči z zamikom sledi trendom na trgu stanovanjskih nepremičnin. Ko so začele rasti cene stanovanj, se je povečalo tudi povpraševanje po zemljiščih za gradnjo. V letošnjem prvem polletju je bilo že za 42 odstotkov večje kot v prvem polletju 2015 (dno trga zemljišč), vendar še vedno za več kot tretjino pod ravnijo iz obdobja največje gradbene ekspanzije. Število evidentiranih kupoprodaj za kmetijska zemljišča je v opazovanem obdobju nekoliko upadlo, za gozdna zemljišča pa ostalo na približno enaki ravni.
Cene vztrajno navzgor
Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji od leta 2015 vztrajno rastejo. V prvem polletju letos so v povprečju v državi dosegle 1580 evrov za kvadratni meter ali 3 odstotke več kot predhodno polletje in 10 odstotkov več kot v prvem polletju 2015.
Hiše so bile najcenejše leta 2014, odtlej pa so se z nekaj nihaji navzdol vztrajno dražile. Hiša s pripadajočim zemljiščem je v prvem polletju 2017 stala povprečno 119.000 evrov, kar je bilo za 6 odstotkov več kot v drugem polletju 2016 in za 14 odstotkov več od najnižje ravni.
Cene zemljišč za gradnjo stavb so lani glede na predhodno leto poskočile kar za polovico, v prvem polletju letos pa so znova upadle. V tem času so v povprečju dosegle 52 evrov na kvadratni meter, a so ostale vsaj za petino nad onimi iz najbolj sušnega obdobja.
Stanovanja narekujejo tempo
Povprečje skriva precejšnje razlike med območji po Sloveniji. Pri rabljenih stanovanjih so najvišje cene dosegli prodajalci v Ljubljani z okolico, in sicer za kvadratni meter stanovanja 2310 evrov (100 evrov več kot prejšnje polletje). To je nekako na sredini med censkim vrhom leta 2008 in censkim dnom leta 2015. Sledi Obala brez Kopra (2260 evrov), Koper (2070), okolica Ljubljane (1820), veliko počasneje se pobirajo cene v Mariboru in Celju, kjer so dosegle 1120 oziroma 1150 evrov za kvadratni meter, pa tudi v Kranju.
Cen novih stanovanj geodetsko poročilo ne navaja posebej. Njihovi analitiki pa opažajo, da se zaloge novogradenj praznijo, zato je ponudba pičla. Nov gradbeni cikel je v prestolnici sicer že v teku, a bo na ta stanovanja treba še nekoliko počakati. Upati je, da bo rast cen spodbudila tudi investitorje drugod po Sloveniji.
Cene bodo rasle, dokler bodo povpraševanje spodbujale nizke obrestne mere in dostopna stanovanjska posojila. Trend bo uravnotežila šele ponudba noviha stanovanj, če investitorji ne bodo pretiravali s cenami. V nasprotnem pa po mnenju Gursa lahko »pride do presežne ponudbe, ki ji sledi pok nepremičninskega balona in ponoven zdrs v krizo nepremičninskega trga«.
