Rekordno število sejmarjev in rekorden izkupiček

Prislovično skromni ribniški suhorobarji priznavajo, da je bil sejem po zaslužku vrhunec vseh dosedanjih sejmov.

Objavljeno
08. september 2014 18.19
Simona Fajfar, Ribnica
Simona Fajfar, Ribnica

Ribnica - Razlogov, da je bil 39. ribniški sejem najuspešnejši do sedaj, je več, je pravi Marko Modrej iz Turističnega društva Ribnica. Prvi pomemben faktor je lepo vreme. Sonce je v Ribnico privabilo več kot 30.000 obiskovalcev, čeprav so tudi te številke nehvaležne oziroma samo približne. Toda redni obiskovalci sejma in sejmarji se strinjajo: sejem je bil odlično obiskan.

Rekordno veliko stojnic

Znane pa so številke o velikosti sejma. Organizator, TD Ribnica, je privabil ne 500, kot so napovedovali tudi na dan sejma, ampak 520 stojnic, kar je največ do sedaj. Številni pravijo, da je bil izkupiček zelo dober. Celo ribniški zdomarji, ki so tudi ob dobrih dneh vajeni tarnati, da gre prodaja tako-tako, so z letošnjim sejmom zadovoljni. Že do sedaj je veljalo, da nikjer po Sloveniji ne prodajo toliko, kot v Ribnici, letos pa se je to še potrdilo. Krizi navkljub. »Morda je dober pokazatelj letošnjega sejma dejstvo, da je veliko sejmarjev iz Štajerske, Primorske, Gorenjske že rezerviralo stojnice za sejem, ki bo prihodnje leto,« pravi Modrej.

Na kar nekaj stojnicah s hrano je tam okoli 17. ure popoldne zmanjkalo hrane. »Imeli so več materiala kot ponavadi, a ga ponekod pozno popoldne ni bilo več,« pravi Marko Modrej, ki je opazil še eno veliko posebnost letošnjega sejma: čeprav se uradno zapre ob 19. uri in so v preteklih letih nekateri pakirali že po 18. uri, je bila Ribnica letos polna še ob 19., 20. uri zvečer.

K letošnjemu uspehu sejma je gotovo pripomogla tudi promocija. »Veliko oglašujemo po vsej Sloveniji in še posebej poudarjeno v novomeškem koncu in na Primorskem. Oglaševanje je drago, vendar se nam obrestuje,« pravi Modrej.

Ne samo osrednji sejemski, tudi družabni dogodek

Za domačine je sejem najpomembnejši vsakoletni dogodek. »Ribničani dihajo s sejmom,« razloži sogovornik. Ne pritožujejo se, ko Ribnico poleg sejmarjev okupirajo obiskovalci, ki povsod puščajo avtomobile.

Značilnost ribniškega sejma pa je tudi posebno razpoloženje, ki je ribniško, prežeto s humorjem in pozitivno energijo. »Na sejmu je bilo neverjetno prijetno, tako družabno vzdušje,« pravi Jože Poropat iz Konca vasi blizu Kočevja, ki je bil s svojimi lesenimi izdelki sploh prvič na kakršnem koli sejmu. Več kot zadovoljen pa je tudi z izkupičkom.

Podobno pravi tudi dr. Stanko Nikolić iz Kostela, ki je bil na vseh ribniških sejmih do sedaj: »Vzdušje na sejmu je nekako družinsko, prijazno. Obenem pa tu srečaš množico ljudi, ki jih prej dolgo nisi videl in jih boš verjetno videl čez leto dni, seveda spet na sejmu.«

Poudarek obema ribniškega tradicionalnima obrtema

Nikolić se strinja, da se je ribniški sejem v skorajda 40 letih spreminjal in sedaj ni več primerljiv s klasičnim sejmom z začetka. »V petih, šestih letih je prišlo do spontane delitve sejemskega prostora: osrednji trg je namenjen obema tradicionalnima ribniškim obrtem, suhi robi in lončarstvu, v gradu so društva, na dvorišču Rokodelskega centra pa so rokodelci, drugje pa ostali,« razlaga Modrej.

To je bila posledica premišljenih ukrepov, s katerimi so Ribničani spremenili pogled na suho robo in rokodelstvo sploh. Živahno delovanje Rokodelskega centra Ribnica, pridobitev geografske označbe Ribniška suha roba in nacionalne poklicne kvalifikacije suhorobar je spremenilo dojemanje nekdaj celo nekoliko zaničevane suhe robe: sedaj tradicija nima več slabšalnega prizvoka. Uveljavilo se je razmišljanje, da je suha roba – skupaj z lončarstvom – več kot 500 let pomagala preživeti ljudem s kočevsko-ribniškega območja in tako je tudi sedaj. Na to so v teh krajih ponosni.

Sedaj se suho robo na območju geografske označbe Ribniška suha roba, to je na območju občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje, ukvarja približno 2000 suhorobarjev, to je izdelovalcev, ki imajo status, in njihovih družinskih članov, ki jim pomaga.

»Ribničan ne bo prodal kubičnega metra lesa kar tako, ampak bo iz njega naredil milijon zobotrebcev in jih potem prodal po višji ceni,« pravi ribniški župan Jože Levstek, ki je prepričan, da je do danes ostala živa ribniška pamet, ki je obvladovala dani trenutek in dobro ocenjevala prihodnost ter človeški značaj.

Največja etnografska prireditev pri nas

V zadnjih desetih letih so sejem preoblikovali v največjo etnografsko prireditev v Sloveniji. Toda poleg obeh tradicionalnih obrti, suhe robe in lončarstva, na ribniškem sejmu najdemo predstavnike drugih rokodelskih obrti. V okviru Rokodelskega festivala, ki je bil letos 15. po vrsti, se v Ribnici srečajo rokodelci, ki imajo certifikat Domače in umetnostne obrti:  kovači, izdelovalke idrijske čipke, pletilje… Letos  je prišlo 66 rokodelcev, kar je spet svojevrsten rekord letošnjega sejma.

Posebej pa je za predstavitev žive rokodelske dediščine poskrbljeno v Rokodelskem centru Ribnica. Tam so se vrstile procesije obiskovalcev, ki so opazovale pletarje in lončarje, ki so bili mentorji ali pa so končali triletno izobraževanje.

»V 17, 18 letih, odkar sodelujem pri organizaciji ribniškega sejma, je videti, da je postala suha roba spet cenjena,« pravi Marko Modrej. Osrednji ribniški dogodek ponuja vse, kar ponujajo sejmi po Sloveniji, obenem pa je nekakšna hvalnica vsem rokodelcem. In še posebej suhi robi in lončarjem. A ne le to: vedno manj je klasične sejmarske krame, več pa je pridelovalcev in predelovalcev ekološko pridelane hrana in izdelkov. Število teh ponudnikov se iz leta v leto povečuje.

»Verjetno je to smer,v katero se razvija sejem,« pravi Modrej, ki bo sedaj z drugimi, ki so vpleteni v organizacijo sejma, počakal do konca volitev. Potem pa bodo bo novega leta pripravili okvirni program poletnih prireditev in sejma 2015. Ta ne bo – vse kaže - le v vrhunec celega leta, ampak vrhunec vseh sejmov do sedaj.