Rektorji ustrahujejo svobodomiselne

Ljubljana - »Nesprejemljivo je, da akreditirane visokošolske institucije postajajo kolateralna žrtev ali celo glavna tarča političnih obračunavanj. To namreč pomeni nedopusten poseg v akademsko avtonomijo, svobodo izobraževanja, znanstvenega raziskovanja in združevanja,« med drugim piše v peticiji proti »omejevanju akademske svobode in zapiranju akademskega prostora«, ki je bila včeraj predstavljena javnosti na tiskovni konferenci, ki jo je v prostorih Slovenske matice organizirala Nova revija.

Peticija, ki sta jo predstavila prvopodpisnika, dr. Borut Rončević in akad. Janko Kos, omenjene akademske ovire povezuje z »nekaterimi centri moči«, ki v zadnjem času nasprotujejo širitvi visokošolske mreže v slovenska regijska središča, ki prepovedujejo zaposlenim na univerzah, da svobodno sodelujejo z novimi akademskimi ustanovami, in ki so »nerazumljivo zadržani do projekta Evromediteranske univerze«.

V dveh primerih so ti centri moči tudi imenovani - omenjena je gonja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter vodstev štirih univerz proti Novi univerzi, o predlogu zakona o univerzi pa piše, da »so ga pripravila vodstva štirih univerz z očitnim namenom, da si zagotovijo privilegiran in monopolen položaj v akademskem prostoru«.

Kot je na včerajšnji predstavitvi dejal akademik Kos, ni upravičenih vzrokov za strožji nadzor zasebnih fakultet in univerz. Pomanjkljivosti imajo menda tako zasebne kot državne fakultete in univerze in to naj bi dokazoval tudi velik osip na marsikateri državni univerzi. Po Kosovih besedah »mnogi zelo dobri predavatelji uhajajo z državnih univerz«. Dr. Rončević pa je dejal, da je novela visokošolskega zakona »neposredni napad dela slovenske politike in vodstev štirih univerz na slovenske regije in njihove razvojne potenciale« ter da so rektorji državnih univerz naše visoko šolstvo spremenili v »prostor birokratskih omejitev« in tudi »prostor ustrahovanja svobodomiselnih ljudi«.

Peticijo je podpisalo petdeset intelektualcev, večinoma doktorjev znanosti, in več znanih umetnikov. Nekaj znanih podpisnikov: dr. Mihael Brejc, Niko Grafenauer, dr. Stane Granda, dr. Janez Gril, Drago Jančar, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, dr. Matej Makarovič, Jože Snoj, dr. Ivan Štuhec, dr. Lovro Šturm, dr. Matevž Tomšič, dr. Gregor Virant, dr. Boštjan M. Turk, Žiga Turk in dr. Milan Zver.

Precejšen delež podpisnikov se pojavlja tudi v politiki, kljub temu pa je akademik Janko Kos odločno zavrnil morebitno politično ozadje peticije, ki so jo razposlali političnim centrom moči.

Akademik Janko Kos je včeraj dejal, da obžaluje, da med podpisniki ni tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki ga ceni kot sociologa in poznavalca korporativizma ter kot ministra, ki se zavzema za spremembo vloge mature pri visokošolskem vpisu.

Iz torkove tiskane izdaje Dela