Tiskane izdaje
Ljubljana – Te dni v Rdečem križu Slovenije (RKS) evidentirajo kandidate za vse vodstvene položaje. Od zadnjih volitev bo namreč 3. aprila minilo natanko štiri leta in pred vrati so nove redne volitve. Kandidacijski postopki morajo biti končani do konca februarja. Ali bo vodstvo pomembno spremenjeno, je težko napovedati, toda prvi pogovori kažejo, da to ni izključeno. Posredno je to potrdil tudi predsednik RKS Janez Remškar, ki včeraj še ni mogel gotovo napovedati svoje kandidature za predsednika. Bolj kot za kandidaturo se je nagibal k odločitvi, da ne bo kandidiral.
»Na RKS še vedno leži senca afere iz predsedovanja Mirka Jeleniča in treba bo več let, da bo madež opran,« je ocenil Janez Remškar, vendar to ni razlog, zaradi katerega razmišlja, da ne bo kandidiral. »Imam zelo veliko službenih obveznosti, poleg tega bi mi lahko kdo očital konflikt interesov (Remškar je direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje, op. p.), saj ministrstvo Rdečemu križu plačuje za organizacijo krvodajalstva. Zaradi preteklosti so na RKS navzoče hude sile, toda dejstvo je, da smo v tem mandatu pripeljali organizacijo iz 180 milijonov tolarjev primanjkljaja na poslovanje z ničlo. Veliko je narejenega, vendar bi bilo dobro, da bi bila organizacija homogenejša,« je menil Remškar.
Tudi generalni sekretar RKS Srečko Zajc je prepričan, da bo za vrnitev zaupanja treba dobro delati še desetletje, čeprav pravega pregleda nad zaupanjem, ki ga ima RKS v javnosti, nima, zato bi bilo dobro v prihodnje narediti kakšno raziskavo o zaupanju in pričakovanju ljudi. »Število članov se je povečalo, ustanovile so se celo nove krajevne organizacije, število prostovoljcev je enako, zmanjšalo pa se je število krvodajalcev,« je povedal. Kot uspešni ocenjuje akciji za Darfur in Pakistan, lanskoletno razdelitev hrane 108.000 ljudem iz intervencijskih zalog države, v delovanju organizacije pa to, da se je spremenilo razmerje med porabo denarja za programe in delovanje organizacije. Med prejšnjim vodstvom je bila namreč skoraj polovica (47 odstotkov) vsega denarja porabljena za delovanje organizacije, zdaj pa gre po besedah Zajca za to 30 odstotkov, kar je bil tudi cilj. »Naslednji korak mora biti vsebinska prenova. RKS mora opraviti premislek o sebi in svoji vlogi, tudi glede na vlado in vladne institucije, mora se prilagoditi glede na spremenjeno družbeno okolje in se vprašati: kdo so tisti, ki pomoč potrebujejo, in ali imajo prostovoljci RKS dovolj znanja in idej, da jim pomoč na najustreznejši način ponudijo?«
Več v današnjem tiskanem delu
