»Na Mladini noto madžarske ambasadorke jemljemo kot del novinarskega dela, to pač spada zraven. Nam pa to kaže, s kom ima opraviti slovenska država in v kako nevarni situaciji smo se znašli kot država. Dejstvo je, da je to le del pritiskov, ki jih izvaja madžarska država, da ne skriva celo ozemeljskih teženj do Slovenije – velja si pogledati na internetu dostopne fotografije madžarske ambasadorke, za katero je lepo viden zemljevid Velike Madžarske,« je za Delo pojasnil odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.
Pojasnjuje, da ne morejo mimo dejstva, da ima Madžarska v lasti del medijev v Sloveniji, da ima močan vpliv na del slovenske politike, da se izvajajo močni pritiski na državne uradnike, ki delujejo v Prekmurju, da smo priča poskusom vdiranja v šolski sistem ... »Ne dvomim, da bo v prihodnje teh incidentov še več, a ne le z Mladino, ampak z veliko večino slovenskih medijev, saj noben resen medij tega ne more tolerirati.«
Iz urada predsednika republike Boruta Pahorja so na novinarska vprašanja odgovorili: »Predsednik republike se vedno vzdrži komentiranja medijev, ker bi to lahko bilo razumljeno kot poseganje v svobodo tiska in govora. Njegova stališča o nujnosti medsebojnega spoštovanja pa so splošno znana.«
Kot dodajajo, je Pahor tako že konec avgusta leta 2018 odgovoril na novinarska vprašanja v zvezi z naslovnico Demokracije. Enak odgovor velja tudi za naslovnico Mladine. Predsednik pričakuje, da bodo enako mero vzdržanosti glede komentarjev slovenskih medijev zavzele tudi vlade drugih držav.
MZZ, ki ga vodi prvak SMC Miro Cerar, je za Delo ob poizvedovanju, ali so se na madžarsko noto odzvali, odgovorilo, da dosledno spoštujejo načelo svobode medijev in svobode izražanja ter ne posegajo v uredniško politiko posameznih slovenskih medijev. Niti je ne ocenjujejo.
Poslanec SMC Gregor Perič je pozdravil odziv ministrstva za zunanje zadeve, napoveduje, da bo zahteval še sklic skupne seje parlamentarnih odborov za kulturo in za zunanjo politiko na to temo. Predsednik odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec iz SD je za STA Peričevo pobudo pozdravil in izrazil pričakovanje, da bo seja sklicana ob prvem možnem terminu. Tudi Tanja Fajon je ocenila, da je protestna nota Madžarske kaplja čez rob. Obravnavo teme na skupni seji je podprla tudi predsednica odbora DZ za kulturo Violeta Tomić, zgrožena nad ravnanjem Madžarske pa je tudi nosilka kandidatne liste LMŠ za evropske volitve Irena Joveva.
Njen tvit je delil predsednik LMŠ in premier Marjan Šarec, ki pa je na svojem Twitter profilu tudi navedel: »Kdor nosi Slovenijo v svojem srcu, ne potrebuje poveličevanja vprašljivih tujih praks.« Spomnil je na svoj intervju v dotični reviji, ko je ocenil: »Če bi se levi in desni poistovetili s Slovenijo, tako kot se znajo enkrat z Venezuelo, drugič pa s politikami Viktorja Orbana, bi bilo marsikaj lažje.«
V Društvu novinarjev Slovenije se pridružujejo uredništvu Mladine v ugotovitvah, da je diplomatska nota madžarske ambasade dokaz resnosti razmer v tako imenovani demokratični Evropi. »Da madžarsko veleposlaništvo označi naslovnico tednika Mladina za 'politično neodgovorno' in pozove slovensko zunanje ministrstvo, naj 'pomaga pri preprečevanju podobnih incidentov', je ne le popolnoma nesprejemljiv, temveč skrajno nezaslišan izraz predstave o popolnem oblastnem nadzoru, discipliniranju in obvladovanju medijev,« so zapisali na facebooku.
Za komentar smo prosili tudi Jerneja Amona Prodnika s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede:
»Ta diplomatska nota je bizarna in grozljiva obenem. Gre za nekaj, kar je povsem nesprejemljivo v demokratični družbi, ki prisega na svobodo govora. Upam, da Slovenija to je. Vsake takšne zadeve je treba obsoditi, to bi morale brezpogojno storiti tudi vse naše politične stranke, če prisegajo na svobodo govora.«
Ivo Vajgl, nekdanji diplomat in zunanji minister:
To je višek nedostojnega in neprofesionalnega obnašanja ter povsem nepredstavljivo v normalnih demokratičnih državah. V svoji dolgoletni diplomatski praksi še nisem slišal za kaj takšnega. Odziv našega zunanjega ministrstva je bil tokrat korekten.
To je višek nedostojnega in neprofesionalnega obnašanja ter povsem nepredstavljivo v normalnih demokratičnih državah. V svoji dolgoletni diplomatski praksi še nisem slišal za kaj takšnega. Odziv našega zunanjega ministrstva je bil tokrat korekten.
Dimitrij Rupel, nekdanji diplomat in zunanji minister:
Karikatura ni namenjena Madžarski ali njenemu predsedniku vlade, ampak opoziciji oziroma stranki SDS. Za nekatere naše medije, med katerimi gre prvenstvo Mladini, je značilno, da namesto oblasti kritizirajo opozicijo.
Karikatura ni namenjena Madžarski ali njenemu predsedniku vlade, ampak opoziciji oziroma stranki SDS. Za nekatere naše medije, med katerimi gre prvenstvo Mladini, je značilno, da namesto oblasti kritizirajo opozicijo.
Politiki SDS se na naslovnici stiskajo k Orbánu
Madžarsko je razburila naslovnica Mladine, na kateri se prvak SDS Janez Janša, poslanec SDS Branko Grims in evropski poslanec SDS/EPP Milan Zver stiskajo k madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbánu, ki drži roko v fašističnem pozdravu.
Kot piše Mladina, je nota le zadnja v vrsti madžarskih odzivov. Pred tem je pismo Mladini poslala madžarska veleposlanica v Ljubljani Edit Szilagyine Batorfi in ji očitala, da si ne prizadeva za prijateljstvo med narodi in da njeni članki ne odsevajo dejstev.
Poleg nje se je ta teden o Mladini na svoji spletni strani razpisal tudi Zoltan Kovacs, tiskovni predstavnik madžarske vlade, in zapisal, da ga zgodovinsko zmedena in neprofesionalna drža Mladine, »nekoč glasnice Komunistične partije«, nikakor ne preseneča.
V Mladini jezo Orbánove vlade pripisujejo dejstvu, da se je Mladinina karikatura v zadnjih tednih precej hitro razširila znotraj madžarske javnosti.
Madžarska veleposlanica v Ljubljani Edit Szilagyine Batorfi:
»Viktorja Orbana so Madžari tretjič zapored z dvotretjinsko večino izvolili za predsednika vlade. Kar počne Mladina, je omalovaževanje odločitve madžarskega ljudstva, zaničevanje Madžarov. Judovska skupnost na Madžarskem živi v miru, njenih pripadnikov ne napadajo na ulicah, ne vlamljajo v njihova stanovanja, kot se dogaja v nekaterih drugih evropskih državah.« STA