Res naložbeni raj?

Velikanska dvorana v skopskem hotelu Aleksandar Palace, v kateri je bila v torek popoldne slovensko-makedonska poslovna konferenca, je bila nabito polna, kar jasno odseva zanimanje gospodarstva za krepitev medsebojnega sodelovanja.

Objavljeno
27. februar 2007 20.55
Z makedonskim premierom o gospodarskem sodelovanju
Velikanska dvorana v skopskem hotelu Aleksandar Palace, v kateri je bila v torek popoldne slovensko-makedonska poslovna konferenca, je bila nabito polna, kar jasno odseva zanimanje gospodarstva za krepitev medsebojnega sodelovanja. A za zdaj je menjava še razmeroma majhna, naš presežek v njej pa zelo velik. Slovenija je sicer visoko na makedonski lestvici največjih tujih vlagateljev (na tretjem mestu), a so naše naložbe tam precej manjše kot denimo na Hrvaškem, v BiH ali v Srbiji. Zakaj?

Makedonija resda vabi tuje investitorje z obljubo, da bo prihodnje leto enotno davčno stopnjo za naložbenike še znižala (na deset odstotkov). Pri davkih ji konkurira zgolj Črna gora. Toda pot naložbenikov do uresničitve sicer najbolj zaželenih, neposrednih tujih (greenfield) naložb, je trnova. Seveda ne gre za to, da naši investitorji v Makedoniji ne bi bili zaželeni. Tamkajšnja agencija za promocijo tujih vlaganj je denimo Telekom Slovenije celo razglasila za najbolj inventivnega investitorja v minulem letu. Problemi so drugje.

Nerazčiščena zemljiška razmerja, denacionalizacija in pomanjkljivi katastri so glavni razlogi, da si številni naložbeniki dolgo zaman prizadevajo dobiti lokacije in naposled Makedonijo zapustijo z dolgim nosom.

Makedonska vlada sicer zadnje čase zelo pogosto omenja Irsko ter obljublja gradnjo industrijskih con po vzoru tamkajšnjih za tuje neposredne naložbe, ki naj bi spodbudile razvoj. Obljublja tudi Silicijevo dolino ob Vardarju, v kateri naj bi se izdelovala računalniška oprema, boljšo infrastrukturo in podobno. Investitorjem v ekonomskih conah obljublja davčne ugodnosti, zmanjšanje administriranja, podjetja naj bi kmalu lahko ustanovili že v dveh dneh ...

Skratka, obljub je veliko. A zanimanje tujega kapitala za Makedonijo bo odvisno predvsem od dinamike njihovega uresničevanja. Če jih vlada ne bo začela uresničevati takoj, jo bodo še naprej tekmice v jugovzhodni Evropi prehitevale po levi in desni. Za državo s tako omejeno investicijsko sposobnostjo domačega gospodarstva, in v kateri je dobra tretjina aktivnega prebivalstva brezposelna, pa bi bilo to zelo nevarno.