Reševali bodo piransko župnišče

Zaščita s sidri in mrežo: Piranski župnik Zorko Bajc si želi trajnejše rešitve, boji se namreč, da bo ta samo začasna.

Objavljeno
17. september 2020 06.00
Posodobljeno
17. september 2020 15.30
Župnišče visi najmanj pol metra v zraku in lahko vsak čas zdrsne v prepad. FOTO: Boris Šuligoj
Piran – Piranski župnik Zorko Bajc bo od jeseni lahko precej bolj mirno spal. Zdaj ga, še posebej kadar je slabo vreme, marsikdaj zbudi valeče se kamenje iz klifa, ki izpod župnišča zaradi erozije pada proti obali. Župnišču že več let grozi, da bo njegov del vsak čas zgrmel 25 metrov globoko. V torek je občina uvedla izvajalca v delo, s katerim naj bi v dveh mesecih sanirali klif pod 200 let staro stavbo.

Pred približno 80 leti so na severni fasadi župnišča, ki gleda proti morju, še lahko ometali pročelje. Tedaj je bila ob stavbi še potka in vrata iz hiše na to pot. Do danes pa je erozija pobrala skoraj dva metra brežine. tako da štrli vogal hiše dobrega pol metra v zrak.

Lastnik zemljišča celotnega naravnega klifa je občina, zato je tudi odgovorna za njegovo zaščito. Ta odgovornost pa ni poceni, še zlasti ne, ko krušenje klifa ogroža tujo lastnino in kopalce na obali. Ker je premoženje dodatno izpostavljeno vremenskim vplivom, bodo pri sanaciji poskušali pridobiti finančno pomoč države.

Občina je za izvedbo po javnem naročilu zagotovila 304.000 evrov z davkom, izvajalca bosta ljubljanski Eho projekt in podjetje Feniks + iz Tržiča, ki bosta dela zaupala izurjenim gradbincem in alpinistom. V župnijski garaži bodo zgradili posebej sidrano temeljno gredo, ki bo nosila najbolj izpostavljen del stavbe. Hkrati bodo z desetmetrskim podpornim zidom deloma obzidali brežino s peščenjakom in jo v celoti zavarovali z nosilno, prav tako sidrano protikorozijsko zaščitno mrežo. Ob rednemu vzdrževanju naj bi to vzdržalo okoli 50 let.

image
Piransko župnišče lahko zgrmi v prepad. FOTO: Boris Šuligoj


Župnik Bajc je upal, da bi podporni zaščitni zid zgradili vse do obale, čemur na zavodu za varovanje narave niti ne bi nasprotovali. Vendar bi tak podporni zid stal od 50.000 do 100.000 evrov. Direktor Okolja Piran Gašpar Gašpar Mišič pa je prepričan, da bi morali severne klife veliko bolj varovati in poskrbeti za varen prehod rekreativcev od Punte do Strunjana. Tudi z gradnjo podobnih obokov, kot stojijo pod bližnjo cerkvijo sv. Jurija. Vendar v občini in državi ni poguma ali želje za takšno potezo.
Pred cerkvijo sv. Jurija pa so podjetje Planinvest in arheologi iz idrijske Avguste končno začeli prenavljati povsem uničen kamniti tlak. Tudi ta dela bodo trajala dva meseca, ocenjena so na 130.000 evrov. Včeraj so začasno speljali pešpot mimo severne strani največje piranske cerkve, da so lahko zaprli območje gradbišča.

Do konca oktobra bo občina sanirala še kilometer ceste v Fieso (izvajalec je koprski CPK), za kar bo skupaj z razsvetljavo namenila 270.000 evrov, pri čemer pričakujejo 200.000 evrov od ministrstva za gospodarski razvoj. Ob cesti bodo uredili dva večja podporna zidova in 500 metrov pločnika, saj je sedanja zelo obremenjena cesta prava razvalina in nevarna za pešce. Poleg že 25 let manjkajočega vrhnjega asfaltnega sloja bodo uredili razsvetljavo, sanirali električno omrežje in vgradili optični vodnik.