Reševanje naplavljenih človeških ribic

V ponoru v bližini Laz, skozi katerega se prazni Planinsko polje, je srednješolec Klemen Simšič po zadnjih poplavah v luži na dnu našel človeško ribico. Najdba ni bila prva, a tokratna je sprožila dogovarjanje med strokovnjaki o postopkih ob podobnih najdbah.

Klemen in njegov brat, študent Tilen sta žival preložila v posodo z vodo in jo odložila v temen prostor. Tilen je namreč poklical svojo nekdanjo mentorico pri gimnazijskem raziskovanju kakovosti voda v okolici Planinskega polja dr. Janjo Kogovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki mu je dala navodila. Obrnil se je na Gregorja Aljančiča iz Jamskega laboratorija Tular iz Kranja, ki je s kolegom Markom Špeličem še isti dan prispel na ogled človeške ribice in najdišča, veterinar dr. Zlatko Golob, vodja Zatočišča za živali zaščitenih prostoživečih vrst, pa je medtem že začel s pripravami na morebitno zdravljenje.

Kljub poskusom zdravljenja so poginile

Pri pregledu blata v ponoru, iz katerega je voda že skoraj odtekla, so našli še šest človeških ribic, od teh dve že poginuli, štiri pa v kritičnem stanju. S predsednikom Jamarskega društva Planina Zvonetom Samso so ribico iz posode vrnili v Pivški rokav Planinske jame, tiste, ki so utrpele hude opekline zaradi izpostavljenosti soncu, pa so odpeljali v Jamski laboratorij v Kranj, vendar so vse štiri kljub poskusom zdravljenja poginile.

Eden najstarejših podatkov o naplavljenih človeških ribicah sega v leto 1845. Našli so jih v istem ponoru pri Lazah. Gregor Aljančič je povedal, da je varstvo človeških ribic ena od najpomembnejših nalog edinega jamskega laboratorija pri nas. »Pojavljanje ribic, ki jih na svetlo prinesejo poplave, podrobno raziskujemo od leta 2008, obenem pa smo se soočili tudi s problematiko njihovega reševanja. O tem smo že nagovorili mednarodno strokovno javnost, ki nama je dala vso podporo. Toda ne mislijo vsi, da je treba človeške ribice reševati. Nekateri menijo, da je to naraven pojav, zato je treba živali pustiti tam, kjer so. Prav zaradi različnih mnenj se moramo nujno uskladiti o postopkih ravnanja ob podobnih primerih. Verjetno se bomo dogovorili tudi za sodelovanje s centri za obveščanje. Najditelji človeških ribic so že klicali na 112, tam o tem niso nič vedeli, sledila pa je slaba volja na obeh straneh,« je za Delo povedal Gregor Aljančič.

Ribice lahko naplavi na površje ob vsaki večji poplavi. »Redkim se sicer uspe vrniti v podzemlje, če jih voda odnese v drug ponor, veliko večino pa jih upadla voda odloži na travniku, kjer se posušijo, ali pa so plen površinskim živalim. Najditelji nas morajo o najdbi čim prej obvestiti, od tega bo odvisna njena nadaljnja usoda. Po zdravljenju v zatočišču človeške ribice vrnemo nazaj v matično populacijo. Populacije se namreč genetsko precej razlikujejo, zato ribic s Planinskega polja ne smemo prenesti na primer na Dolenjsko. Če je žival na suhem, naj jo previdno prestavijo v čisto posodo z vodo, kjer naj v temi počaka do našega prihoda. Najpomembnejše je hitro obveščanje,« je še dejal Gregor Aljančič.