Rešitelji brez rešitve

Začelo se je, zares in na nož, pred skoraj dvajsetimi leti. S Cankarjevim domom in (se kdo še spomni?) z bananami za stavkajoče kosovske rudarje.

Objavljeno
13. februar 2007 21.21
Damijan Slabe, novinar zunanjepolitične redakcije Dela
Začelo se je, zares in na nož, pred skoraj dvajsetimi leti. S Cankarjevim domom in (se kdo še spomni?) z bananami za stavkajoče kosovske rudarje. Približno deset let pozneje, že po razpadu SFRJ, so takrat še Clintonove ZDA z Natovim napadom na Srbijo preprečile, da bi se na Kosovu po vseh napakah, ki jih je na svojem dvorišču zagrešila EU, ponovila Bosna. Sledila sta prelom tisočletja in Bushev 11. september, ki je z Afganistanom in Irakom Kosovo zrinil na obrobje. Toda posledice in problemi so ostali. Protektorat OZN, ki je pokrajino tako rekoč »odcepil« od Srbije, jih je zgolj konzerviral.

Ahtisaarijev predlog naj bi zdaj omogočil tisto, česar niso zmogli zaceliti ne čas ne »evropske perspektive«. Prinesel naj bi razrešitev. A če naj bo ta dokončna, mora – tako kot vsaka povojna rešitev – nujno vsebovati dvoje: biti mora pravična in zagotavljati mora mir, ki sta ga sposobni spoštovati obe strani. Ahtisaarijeva, ki je že razvnela novo evropsko »balinanje«, kako da bi kazalo vprašanje balkanskih vojnih zločinov malce omiliti, ker bi tako morda laže prišli do rešitve za Kosovo, za zdaj ne obljublja ne prvega ne drugega. Brez balkanskega Nürnberga, ki bo jasno določil vzroke, posledice in krivdo za tisoče mrtvih, pregnanih, razseljenih... in enako jasno postavil tudi pogoje za rehabilitacijo narodov, ki jim je šele po tej prevetritvi balkanske krčme seveda treba na široko odpreti vrata v evropsko združbo narodov, bo Kosovo ostalo sod smodnika. Celo če Američanom, EU in Natu uspe zagotoviti to ključno zgodovinsko pravičnost, bo preurejanje ostankov Jugoslavije zaradi premešanosti narodov in neštetih navzkrižij težko izpeljati.

Slovenski vojaki, ki prvič v zgodovini v tako velikem številu in s tako veliko odgovornostjo odhajajo v misijo na Kosovo, bi se tega morali zavedati. Vojska lahko zagotovi red in mir, če je politikom pred tem uspelo zagotoviti temeljno človekovo pravičnost. Sicer se razmere hitro lahko znova irakizirajo. In se bomo spomladi 2008 – takrat resda v vlogi predsedujočih v EU – znova prisiljeni ukvarjati z njimi.