Rešitve v PKP#5 na tnalu

Peti sveženj podaljšuje čakanje na delo, ureja karanteno in temeljni dohodek za samozaposlene, uvaja pa tudi možnost 3-dnevne odsotnosti brez obiska zdravnika.

Objavljeno
24. september 2020 06.00
Posodobljeno
24. september 2020 06.12
Peti protikrizni sveženj javnim zavodom napoveduje sofinanciranje nakupa medicinske opreme iz proračunskih sredstev. Foto: Jure Eržen/delo
Ljubljana – Vlada je sinoči – kljub pozivom sindikatov, naj zadrži neusklajene dele – obravnavala peti protikrizni paket (PKP#5), ki predvideva nekaj pomembnih določil, kot sta podaljšanje čakanja na delo in temelji dohodek za samozaposlene v višini 1100 evrov neto, vsebuje pa tudi novosti, ki so za socialne partnerje sporne. Do sprejetja v državnem zboru utegnejo katero od rešitev še preoblikovati.

Med členi, ki vzbujajo pomisleke pri obeh socialnih parterjih, je denimo predlog, da bi do konca leta 2025 zdravstvenim delavcem pripadal dodatek za večjo delovno učinkovitost pri opravljanju javne zdravstvene službe, in sicer za zdravnike pet odstotkov sredstev, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje nameni izvajalcu za opravljeno storitev, za diplomirane medicinske sestre, zdravstvenike in babice 1,5 odstotka, za srednje medicinske sestre in tehnike odstotek in za administrativno-tehnične delavce pol odstotka. »Ta člen je po eni strani problematičen zato, ker eni poklicni skupini namenja bistveno več sredstev kot drugim, predvsem pa gre za sistemsko spremembo v javnem sektorju in bi bilo to treba reševati znotraj enotnega plačnega sistema,« je opozoril Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam.

Čeprav se vsi strinjajo s podaljšanjem subvencioniranja čakanja na delo do konca leta, ki bo še naprej veljalo za vse panoge, pa so med sindikati in delodajalci razhajanja v »vstopnih pogojih«, kdo naj bo do tega upravičen – meja upada 30 odstotkov prihodkov v primerjavi z letom 2019 se zdi delodajalcem previsoka, sindikati pa bi poleg te uvedli še dodaten pogoj, ki bi onemogočil špekulacije za delodajalce, ki še ne opravljajo dejavnosti, pa bi jo že lahko. Državni prispevek bo še naprej omejen na višino nadomestila za brezposelnost, 892 evrov bruto. Za samozaposlene, ki jim je dohodek upadel za 30 odstotkov, pa predlog zakona predvideva po 1100 evrov neto temeljnega dohodka, razen za kulturnike, ki jim država plačuje prispevke, 700 evrov. Po novem bodo samozaposleni upravičeni do nadomestila, če jim bo odrejena karantena, v vrednosti 250 evrov. Druga večja sprememba glede karanten pa je, da bodo, če bo karantena odrejena otroku do petega razreda osnovne šole, starši dobili 80 odstotkov nadomestila.

Usklajeni so glede predloga za razbremenitev primarnega zdravstva z možnostjo treh dni odsotnosti (na leto) brez obiska zdravnika ter zagotavljanja sredstev za kritje primanjkljaja ZZZS. Tisti, ki bodo neposredno delali z okuženimi, naj bi prejemali po 30 odstotkov dodatka. Država se je zavezala, da bo zagotovila enomesečno zalogo zaščitne opreme za javne zdravstvene in socialnovarstvene zavode.

Eden od členov, ki mu sindikati nasprotujejo, je nacionalni razpis za krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, na katerega se bodo lahko prijavili zasebniki. »Pri tem je veliko prostora za prelivanje veliko javnega denarja v zasebne žepe,« opozarja Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.