Slovenj Gradec – Mladi koroški režiser Tomo Novosel je z ekipo pravkar končal snemanje kratkega igranega filma Rezbar, s katerim se namerava predstaviti na Festivalu slovenskega filma in na drugih evropskih festivalih. Slovensko-francoski film je tretji Novoselov v treh letih, z dokumentarcem Vezela pa je lani prejel prvo nagrado na festivalu neodvisnega filma.
Svoj tretji filmski projekt je režiser Tomo Novosel posnel z mislijo na udeležbo na različnih filmskih festivalih: »Film je slovensko-francoski tudi s tem namenom, da gremo z njim na festivale v Francijo, Nemčijo, Avstrijo, prijavili pa ga bomo tudi na letošnji Festival slovenskega filma.« Zgodbo o dnevu v življenju samotarskega rezbarja, ki ga zmoti zatavala francoska popotnica, ko pomotoma zaide k njegovi koči na Pohorju, nato pa jima jezikovna prepreka preprečuje običajno komunikacijo, so posneli po Novoselovi idejni predlogi, a kot pravi sam, so se je držali samo okvirno.
Samo za pravilen prevod v francoščino so potrebovali pol leta, saj so najprej slovensko besedilo prevedli v knjižno francoščino, nato pa s pomočjo francoskega pomočnika poskušali spremeniti v francoski slang, da bi izpadlo kar se da pristno in življenjsko.
Po metodi Leeja Strasberga
Ekipa Rezbarja je štela 22 članov, od tega je bilo devet igralcev. Oba glavna igralca Peter Korbus (ki si je za vlogo rezbarja eno leto puščal rasti brado) in Maša Flogie sta nastopila že v prvem koroškem celovečercu Tu se piše življenje, tokrat pa je Novosel igralce prvič pripravljal po igralski metodi znamenitega Leeja Strasberga. »Prvič smo uporabili to metodo, naš igralski mentor je bil Žiga Čamernik iz Igralskega studia bratov Vajevec. Igralce smo na takšen, oseben in neposreden način dela pripravljali že prej na vajah, Žiga je bil ves čas na snemanju, se pogovarjal z njimi, jih pripravljal na prizore in na filmu je vse steklo tako, kot je treba.« Če so pri prvem filmu morali kakšne prizore ponavljati od osem- pa tudi do 32-krat, dodaja Novosel, tokrat ni bilo treba nikoli ponavljati več kot petkrat.
Film brez proračuna
Čeprav so trije kakovostni filmski izdelki v dveh in pol letih že sami po sebi uspeh, je glavna ovira za nadaljevanje po Novoselovih besedah še vedno financiranje. Rezbarja so posneli s proračunom 500 evrov, večinoma z lastnimi sredstvi, nekaj denarja so dobili na razpisu JSKD. Sodelujoči so večinoma delali »za pico in sok. Vedno znova me fascinira, kako se kljub temu, da nimamo denarja, vsakič najde uspešna ekipa in projekt uresniči.«
Po uspehu celovečerca in prvi nagradi za najboljši neodvisni film leta je nekoliko laže, a na Koroškem in v Sloveniji zbrati sredstva za snemanje filma je še vedno velik podvig. »Tudi filmski prostor tukaj se bo nekoč razvil, do takrat pa ostajamo pionirji koroškega filma,« se pošali Tomo Novosel. Rezbarja bodo predvajali le trikrat, nato bo namenjen izključno za festivale.