Tiskane izdaje
Ljubljana - Zato so na Ribiški zvezi Slovenije (RZS) ministrstvo za kmetijstvo pozvali, naj prizadetim družinam zmanjša koncesnino. Poleg tega so opozorili na zdaj neustrezen način saniranja vodotokov in poplavnih območij.
V RD Lendava so po poletnemu poginu rib zaradi posledic nesreče v bioplinarni zdaj v poplavah izgubili še sedem ton rib, s čimer so imeli po grobih ocenah še 35.000 evrov škode. V RD Murska Sobota škodo zaradi poginov rib in poškodovanih vodnih objektov ocenjujejo na 20.000 evrov, a bo končni znesek zagotovo višji, saj je tri četrtine rib, ki so jih rešili, poškodovanih. V RD Laško imajo na 25 potokih za okoli 38.000 evrov škode, pri čemer ni upoštevano uničenje vališča. Škoda je s 30.000 evrov presegla tudi letni proračun v RD Kostanjevica. V sedmih družinah, kjer so do zdaj ocenili škodo na ribah in ribnikih, ocenjujejo, da je je za okoli 155.000 evrov, brez izpada prihodka od prodaje ribiških dovolilnic.
»Ribiči so prostovoljna društva, ki delajo v korist države, zato smo ministrstvu predlagali znižanje koncesnine,« pravi Miroslav Žaberl, predsednik RZS: »Upamo, da bo država kot lastnica vodotokov prizadetim RD priskočila na pomoč in zmanjšala koncesnine, saj bodo drugače te težko zagotovile denar za poribljavanje prizadetih vodotokov.« Vsako leto 64 družin plača državi od 280.000 do 300.000 evrov koncesnin.
Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da pobude ribičev še niso prejeli, da pa je postopek spremembe koncesnin zahteven in dolgotrajen. Pravijo, da so v koncesninah, ki so podeljene za 30 let, že upoštevane poplave in druge naravne nesreče.
Ribiči pozivajo tudi k bolj premišljenemu poseganju v vodni prostor, saj so poplave vse pogostejše, posledice pa vedno hujše, pravi Žaberl: »Ne strinjamo z dosedanjo prakso sanacij vodotokov in poplavnih območij, ki za rešitev težav ponuja le kanaliziranje vodotokov, ustvarjanje golosekov na brežinah in njihovo oblaganje s kamenjem.« Državni projektanti naj namesto tega razmišljajo o ustvarjanju retencijskih prostorov za nadzorovno razlitje visokih vod.
»Kje je največ škode zaradi poplav? Tam, kjer so urejali brežine,« pravi Gorazd Jelenko, tajnik RD Slovenska Bistrica in predsednik komisije za lov rib z muho pri RZS. V ravnih in urejenih strugah po njegovem narasle reke še pridobivajo hitrost, ovinki in zadrževalniki pa jih umirjajo.
