Ribnica in Škofja Loka se projektno povezujeta s sosednjimi državami

Podonavska regija kot priložnost za povezovanje na področju turizma, kulture in ustvarjanja mreže rokodelskih centrov.

Objavljeno
09. april 2014 17.12
Simona Fajfar, Ribnica
Simona Fajfar, Ribnica

Ribnica - »Prihodnost je v povezovanju,« je jasen ribniški župan Jože Levstek, ki je skupaj z županom občine Škofja Loka, Miho Ješetom, dva dni gostil predstavnike občin in razvojnih organizacij iz Madžarske in Hrvaške. Glavni namen srečanja je bilo oblikovanje idej, ki bi jih v prihodnji finančni perspektivi razvili v skupne, torej mednarodne projekte.


Ideja o povezovanju regij iz različnih držav izhaja iz makroregionalne strategije Evropske unije, s katero podpirajo poglabljanje sodelovanja med državami in drugimi akterji v Podonavju. Da bi izničili meje, naj bi s Podonavsko strategijo spodbudili povezovanje 14 držav - torej Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije, BiH, Črne gore, Moldavije in Ukrajine. Cilj je krepiti trajnostni razvoj in konkurenčnost tega dela Evrope.


V Ribnici idej, kako bi lahko v okviru projektov sodelovali, ni manjkalo. Priložnosti je veliko, so se strinjali udeleženci srečanja, predvsem na področju naravne in kulturne dediščine. Milena Glavač iz Razvojnega centra Kočevje Ribnica pravi: »Skupni projekti nam lahko prinesejo kvalitetnejše življenje na podeželju. Toda brez sodelovanja in povezovanja ne bomo uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev.«


Poleg različnih oblik e-povezovanja in oblikovanja različnih digitaliziranih vsebin so udeleženci razmišljali tudi o čezmejnem povezovanju rokodelskih centrov v Podonavju, s katerim bi ohranili in razvijali rokodelska znanja. »Tu, v Rokodelskem centru Ribnica, smo nekoliko posebni tako zaradi naše organiziranosti kot tudi zaradi različnih oblik izobraževanja na področju domačih obrti,« pravi Marina Gradišnik, kustosinja muzeja, ki deluje v sklopu Rokodelskega centra Ribnica.


»Toda naš rokodelski center je zapisovalec žive dediščine, ki je tu, na Ribniškem, še zelo živ in je to naše delo zelo pomembno poslanstvo,« pravi Gradišnikova. Zato bi bilo pomembno, dodaja, da bi se rokodelski centri povezali znotraj Slovenije, obenem pa navezali tesnejše stike tudi s podobnimi ustanovami v Podonavju, pravi sogovornica: »Tako bi imel uporabnik informacije na enem mestu, obenem pa bi lahko na tak način promovirali tudi druge rokodelske centre.«


Vse to pa je povezano s turizmom, čezmejnim medgeneracijskim sodelovanjem, kvalitetnim preživljanjem prostega časa, ohranjanjem lokalnih tradicij in medkulturnim sodelovanjem.