Riedl: Od Cekute nisem kupil slik

Ljubljana - »Od gospoda Jureta Cekute sem v preteklosti dobil eno veliko sliko in tri manjše, poslikano stensko uro, štiri računalniške slike in dve poslikani mapi,« je prejšnji teden za Delo povedal Hans Wolfgang Riedl in poudaril, da od slikarja ni odkupil niti enega njegovega dela. O celjskem slikarju je finska nacionalna televizija v oddaji Resnica o Patrii objavila, da ima dokumente, ki naj bi kazali, da je Cekuta v povezavi s slovenskim orožarskim poslom stoletja od Riedla prejel 2,8 milijona evrov in bi jih po razlagi v oddaji nato razdelil uradnikom na obrambnem ministrstvu. Cekuta je v oddaji zanikal, da bi dobil kak denar v povezavi s Patriami, in dodal, da mu je bil denar od Riedla nakazan kvečjemu »za slike in umetniške posle«.

 

Ko smo to izjavo preverjali, se Jure Cekuta z nami ni želel pogovarjati: »Prosim, razumite me; od vsega tega sem že čisto utrujen. Medtem ko me novinarji ves čas utrujate, me od policije ali kriminalistov ni obiskal še nobeden. Niti enkrat.« Cekuta je zato prepričan, da je njegova vpletenost v finsko-slovenski »škandal« zgolj medijski konstrukt. »Prosim, povejte vsaj to, koliko svojih del ste prodali Riedlu,« smo pohiteli z vprašanjem, kajti Cekuta je zatrjeval, da je čisto preveč utrujen za pogovor. »Ne vem, kaj pa sedaj jaz vem, koliko. Ne bom komentiral,« se je odzval in nas takoj za tem odslovil.

 

Naš vir iz enega od podjetij, povezanih z oborožitveno proizvodnjo, je prepričan, da je Cekuti naročeno, da se zavija v molk. Prepričan je tudi, da je povezan tako s Steyerjevimi kot Patrijinimi orožarskimi posli. »Z gospodom Cekuto poslovno nisem nikdar sodeloval,« je povedal Zdenko Pavček, direktor Viator & Vektorja, ki je pred šestimi leti postal večinski lastnik Sistemske tehnike. Podjetja, tesno povezanega s Steyerjem, za katerega je v zgodnjih devetdesetih delal tudi Cekuta. Bil naj bi njihov zunanji sodelavec (v Steyerju je bil do leta 2001 pomemben direktor tudi Riedl), za svoje storitve pa je menda zaračunal deset milijonov avstrijskih šilingov. Sodelovanje med slikarjem in Steyerjem se je, kot smo izvedeli, končalo s tožbo, ki jo je Cekuta naslovil na podjetje, ker mu ni izplačalo obljubljenih zneskov. »Na to temo ne bomo dali nobenega komentarja. Takšna je pač situacija,« so nam sporočili iz Steyerja, po tem, ko smo jim predhodno po elektronski pošti že poslali nekaj vprašanj, na katera niso odgovorili.

 

Cekuta sodelovanje tako s Steyerjem kot s Patrio zanika. »Sem slikar, ki slika. To je vse.« Pa je sploh mogoče, da kak slovenski slikar od prodaje svojih del v tako kratkem času, kot naj bi Cekuta, zasluži skoraj tri milijone evrov? »Težko bi to rekel za kakšnega Slovenca, da bi to lahko naredil. Ne, ne more,« meni direktor Mestne galerije v Ljubljani, Aleksander Bassin. »Najmanj pa v tujini. Če že, prej v Sloveniji. Vendar - na slovenskem trgu Cekute ni,« dodaja Bassin. Tudi iz drugih ljubljanskih galerij smo dobili podobne odgovore. »V očeh kritikov Cekuta nima cene. Postavlja si jo sam,« je še povedal umetnostni zgodovinar, ki ni želel biti imenovan.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela