Tiskane izdaje
Iz njiju nastaja, kakor poudarjajo na ministrstvu za infrastrukturo, za zdaj še vedno le delovna različica trase. O tem, kako so do nje prišli in kje bo cesta najverjetneje speljana, pripoveduje eden izmed glavnih načrtovalcev Rado Romih iz RC Planiranja Celje. Za cesto Celje–Novo mesto med avtocesto v Savinjski dolini in avtocesto na Dolenjskem, torej srednji del ceste med mejo z Avstrijo in mejo s Hrvaško, je bila izdelana študija različic, ki je morala upoštevati prostorski, funkcionalni, okoljski in prometno-ekonomski vidik trase.
Sprva so različice potekale po območju 19 občin, trase pa so se marsikje prepletale. Nazadnje je šla v recenzijo trasa, ki je speljana od Celja mimo Laškega, Zidanega Mostu in Šmarjeških toplic do Otočca. Hkrati sta bila dodana stranska kraka do Trbovelj oziroma Hrastnika in do Sevnice.
»Gospodarska združenja so se s tem strinjala, civilne iniciative v Laškem in Preboldu pa so bile proti,« pravo Romih. V Laškem občina cesti ne nasprotuje, temveč nekateri občani, v Preboldu so pričakovali cesto mimo svojega kraja.
Tako imenovano optimizirano varianto (OPNVR) so zatem pretehtali še po tem, ali naj gre za gradnjo po obstoječi cestni mreži ali delno po obstoječi in delno po novih pododsekih. Trasa OPNVR je dolga 58 kilometrov in bi, razen v krajšem delu med Laškim in priključkom Tremerje pod Celjem, kot dvopasovna cesta stala 900 milijonov evrov. Gradnja v celoti po sedanjih cestah bi stala 678 milijonov evrov. A presoja ekonomske učinkovitosti in dostopnost med regijskimi središči je potrdila, da je najprimernejša trasa OPNVR.
Pri tem, ali naj gradijo dvo- ali štiripasovno cesto, so upoštevali prometne napovedi do leta 2026 in ekonomsko dobo do leta 2040. »Vendar se cesta gradi za sto let in že zdaj bi morali rezervirati prostor za širitve za štiripasovnico. Tako je prostorsko predlagana štiripasovnica, zgradili pa bi dvopasovnico z izjemo štiripasovnice med Laškim in Tremerjami,« pojasnjuje Romih.
Prepričan je, da ta trasa najbolje povezuje Celje in Novo mesto, najmanj vpliva na kakovost bivalnega okolja in hrup, ima najmanjše toplogredne vplive in največje prometne koristi.
Sprejemali in gradili
Eden zanimivejših pododsekov je tisti pri Celju, kjer bi se tretja os na dveh mestih priključila na avtocesto. Od priključka Celje vzhod je do Slanc v Bukovžlaku že DPN. Od tam bi šla cesta delno po predorih prek Zvodnega, Zagrada in Savinje do Polul in Tremerij. V Tremerjah bi se združila s priključkom, ki bi bil speljan od avtocestnega počivališča Lopata po sedanji priključni cesti do Levca, od tam pa bi prečila Savinjo, vstopila v 1,1 kilometra dolg predor in pri Košnici izstopila ter se v Tremerjah združila s prvim krakom ter kot štiripasovnica šla do Laškega.
»Tu je potrebna štiripasovnica, od Laškega naprej pa le dvopasovnica. Po OPNVR bi bilo na celotni trasi 5 priključkov, 14 predorov in številni drugi objekti, med njimi 5 mostov,« dodaja Romih.
Za zdaj pa vendarle velja, da trasa OPNVR še ni dokončna, gre le za najbolj verjeten potek ceste. Ceste, za katero v občinah vzhodno od Celja še vedno menijo, da bi morala iti prek Kozjanskega in Obsotelja, v Celju pa so sicer zadovoljni s traso OPNVR, a so obenem prepričani, da se po sedanjem predlogu severni del trase med Avstrijo in Savinjsko dolino na avtocesto ne bi smel priključiti v Šentrupertu, ker je to preveč oddaljeno od Celja. Na drugo stran, proti vzhodu, pa bi bil priključek na tretjo os oddaljen, če bi občinam Kozjanskega uspelo s predlogom, da naj bo priključek na avtocesto v Dramljah.
