Ritoznojska voda je spet čista

Člani vaškega vodovodnega odbora so se po dveh neuspešnih sklicih, vendarle sešli.

Objavljeno
08. januar 2014 16.38
Na Ritoznoju morajo prekuhavati vodo zaradi bakterije E.coli
Danilo Utenkar, Slovenska Bistrica
Danilo Utenkar, Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica - Čeprav iz laboratorija celjskega zavoda za zdravstveno varstvo uradno še niso dobili rezultatov analize o prisotnosti bakterije E.coli v vodovodnem sistemu Ritoznoj-Gabernik, nam je Metka Matjašič, odgovorna za nadzor, povedala, da v dveh zadnjih odvzetih vzorcih bakterija ni več prisotna. Kljub temu preklica o obveznem prekuhavanju vode še ne smejo objaviti, saj je potrebno počakati na uraden odgovor zavoda. Tega pričakujejo v najkrajšem času.

Kljub temu pa se na Ritoznoju težav še niso rešili, saj obstaja nevarnost onesnaženosti vodnih virov še naprej, ker so izviri zvečine na območjih, ki jih kmetje polivajo z gnojnico. Rešitev je v priključitvi na bodoči vodovodni sistem Šmartno-Pokoše, ki ga zdaj gradi podjetje IPI iz Rogaške Slatine.

Vodno vprašanje bodo reševali s starimi vodnimi viri

Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, nam je povedal, da dela tečejo, kar pomeni, da bi ritoznojski vodni problem lahko rešili še v tem letu. Rajko Javornik, predsednik vodovodnega odbora z Ritoznoja pravi, da bodo do končne rešitve skušali preskrbo z vodo reševati s starimi vodnimi viri, ki pa vse bolj usihajo, pa tudi s pomočjo bistriških gasilcev, ki občasno v dva vodohrana že dovažajo vodo.

Člani vaškega vodovodnega odbora so se po dveh neuspešnih sklicih, vendarle sešli in sklenili, da se morajo v najkrajšem času sestati z vodstvom bistriške krajevne skupnosti Alfonz Šarh in odgovornimi z občine Slovenska Bistrica.

Vaščani novih finančnih obremenitev nočejo

Poudarjajo, da so vodovodni sistem, ki premore dva vodohrana in pet kilometrov osrednje veje, zgradili praktično sami. Namesto dotrajanega vodohrana na vrhu Ritoznoja, so ob pomoči krajevne skupnosti in občine zgradili novega, ki je predviden tudi za bodoči vodovodni sistem, zato so uporabniki prepričani, da jih z novimi denarnimi obveznostmi ne bi smeli obremenjevati.

Vse uporabnike je lansko leto namreč bistriško občinsko javno podjetje Komunala obvestilo, da bodo morali pri financiranju sodelovati z lastnim deležem. Ker osnovni vodovod gradijo s sredstvi iz evropskih skladov za regionalni razvoj, pri Komunali menijo, da ritoznojski del ni vključen.

Posamezna gospodinjstva bi tako morala plačati tudi do 900 evrov priključnine. Župan Žagar pravi, da bodo ta zaplet skušali rešiti hitro, seveda pa se uporabniki ne bodo mogli izogniti stroškom za ureditev vodomerov.