Robotske operacije boljše za paciente, a ne za ZZZS

Celje − Celjski kirurgi so pred kratkim opravili tisočo operacijo z robotom da Vinci. Cena tovrstnih operacij je zaradi tehnologije 2400 evrov višja od najdražjih laparoskopskih. Ker pa so rezultati boljši, se je okoli 150 pacientov v času, ko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) višje cene ni priznal, za robotsko operacijo odločilo in doplačalo 1500 evrov. Zavod jim je denar povrnil, ga vzel bolnišnici in vložil tožbo.

ZZZS bolnišnico toži za plačilo pogodbene kazni, za vsak primer po 1200 evrov, kot je določeno v splošnem dogovoru. Prvih 42 primerov je že bilo obravnavanih na sodišču, vendar je ZZZS izgubil, ker mu ni uspelo dokazati, da je bolnišnica to počela z namenom pridobitništva. Direktorica ZZZS – Območna enota Celje Marina Senčar pa je opozorila, da se je sodišče strinjalo, da zaračunavanje doplačil zavarovanim osebam ni bilo upravičeno: »Ta del ni bil predmet sodnega spora, ker smo zavarovanim osebam že pred tožbo plačana sredstva povrnili in jih odtegnili bolnišnici Celje. V začetku letošnjega leta pa smo vložili skupno tožbo za 127 primerov.«

Od bolnišnice zdaj zahtevajo 152.000 evrov kazni, čeprav Senčarjeva priznava, da osnovni cilj tožbe sploh ni plačilo: »Veliko pomembneje je, da preprečimo neupravičeno zaračunavanje doplačil zavarovanim osebam tudi pri drugih izvajalcih. Verjamemo, da so nove metode zdravljenja dražje od klasičnih, vendar bolnišnica razlike v ceni ne bi smela prevaliti na zavarovane osebe, preden bi ji to dejstvo uspelo dokazati zdravstvenemu svetu in s tem doseči višjo ceno.«

Robot je boljši

ZZZS višjo ceno, to je 6400 evrov na robotsko operacijo, plačuje od 1. julija 2013. Celjski kirurgi so prvo robotsko operacijo opravili že maja 2010. Ves čas so poskušali dokazati zdravstvenemu svetu, da so te operacije boljše. Težave so imeli predvsem s pridobivanjem podatkov, je opozoril strokovni direktor bolnišnice Franci Vindišar: »Nismo mogli dobiti uradnih podatkov ZZZS, koliko je stalo zdravljenje pacienta, ki je bil operiran z robotom, pacienta, ki je bil operiran po laparoskopski metodi in po klasični metodi. Pa se vse te metode v Sloveniji izvajajo. Imamo pa številne podatke iz tuje literature, saj v tujini spremljajo vsak urinski kateter, vsako vpojno plenico, ovrednoten je vsak dan bolniškega staleža. In še vedno trdim, da naši pacienti s tovrstno tehnologijo dobijo kakovostnejšo storitev, ki jim omogoča hitrejšo rehabilitacijo, in da je skupni strošek zdravljenja bolezni pri nas zanesljivo nižji.«

Senčarjeva sicer priznava, da so naprednejše operativne metode bolj prijazne, ampak to ne pomeni, da jih lahko izvajalci zaračunavajo zavarovanim osebam: »Za uvajanje in vrednotenje novih tehnologij je predpisan postopek. Če bi lahko izvajalci sami določali, katera njihova storitev je pokrita s ceno, ki jo plačuje zdravstveno zavarovanje, in katera ne, bi bolniki kmalu morali doplačevati za prav vsako zdravstveno storitev.«