Rojeni na napačni strani sveta

Naša država, ki ima sicer zadnja leta izvrstno statistiko pri prehodih zelene meje, je že zaostrila predpise, predstavniki civilne družbe pa trdijo, da imamo eno najostrejših zakonodaj pri obravnavanju tujcev. Pravijo ji kar sistem aparthajda.

Objavljeno
08. november 2009 15.12
Uredništvo Maga
Uredništvo Maga
Rojeni na napačni strani sveta

Slovenija je po nekaj letih zatišja spet prišla med države EU, ki dobiva očitke zaradi prepustnosti mej za tujce iz tretjih držav. Le da tokrat ne gre za klasične sprehode čez zeleno mejo, pač pa so predvsem iznajdljivi prebivalci iz na pol fantomskega Kosova našli domiseln način, kako kot novopečeni direktor prekopavati ceste ali zidati hiše v bogati Švici. Naša država, ki ima sicer zadnja leta izvrstno statistiko pri prehodih zelene meje, je že zaostrila predpise, predstavniki civilne družbe pa trdijo, da imamo eno najostrejših zakonodaj pri obravnavanju tujcev. Pravijo ji kar sistem aparthajda.

Zgovorni molk direktorja Radia Slovenija

Na Radiu Slovenija se v precejšnji tajnosti oblikuje uredništvo verskih oddaj. Med drugim je to večletna želja enega od programskih svetnikov RTVS, ki je konec septembra končno padla na plodna tla. V času, ko na javnem radiu prevladuje združevanje uredništev, kadrovsko pa je precej osiromašen, je poteza najmanj nenavadna. Pri tem je najbrž pomenljivo spomniti, da se direktorju radia Vinku Vasletu prihodnje leto izteče mandat.

»Kaj je druga opcija? Opcija Dimitrija Rupla?«

Čeprav je Janja Klasinc v aktivno politiko stopila komaj pred dobrim letom, je danes že predsednica parlamentarnega odbora za zunanjo politiko; v intervjuju pove, da je na to mesto prišla po spletu nenavadnih okoliščin po odhodu Iva Vajgla za evroposlanca. Pogosto poudarja, da je dolgoletna novinarka, vendar o politikih govori kot o »nas«, ne kot o »njih«. Zavzema se za sprejetje arbitražnega sporazuma o rešitvi mejnih zapletov s Hrvaško, toda v isti sapi meni, da je referendum povsem legitimna pravica opozicije. Svoje poglede na zadeve in na tiste, ki stojijo na drugem bregu, predstavlja jasno in se ne zapleta v politično latovščino.

Več v prilogi Delo Mag