Roman Rep je nasledil Pereniča

Ljubljana- Vlada je na današnji seji razrešila dosedanjega državnega sekretarja v ministrstvu za javno upravo Gorazda Pereniča, na njegovo mesto pa imenovala magistra ustavnega prava Romana Repa, je povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak.

Kot je znano, je Gorazd Perenič v ponedeljek ministru za javno upravo Gregorju Virantu podal nepreklicni odstop s funkcije državnega sekretarja, in sicer iz osebnih razlogov. Med osebnimi razlogi je po njegovih navedbah predvsem nedavna prijava policiji, ki mu očita nadlegovanje nekdanjih uslužbenk v njegovem podjetju Perenič svetovanje.

Vlada sprejela novelo zakona o policiji

Vlada je danes za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku pripravila novelo zakona o policiji, ki ureja uporabo nekaterih policijskih pooblastil in varovanje pravic v zvezi s tem ter določa posebnosti delovno pravnih razmerij v policiji, pomembnih za učinkovito izvajanje policijskega dela in reševanje kadrovske problematike pri zaposlovanju policistov.

Kot je pojasnil minister za notranje zadeve Dragutin Mate, novela zakona ureja tudi možnost verske oskrbe policistov in usklajuje posamezne določbe z zakonom o prekrških in zakonom o kazenskem postopku.

Novela zakona natančneje ureja pooblastilo vabljenja oseb in dopolnjuje določbe o pridržanju in pravici pridržane osebe do zdravniške pomoči, obenem pa omogoča sklepanje pogodb o zaposlitvi policistov za določen čas zaradi opravljanja nalog varovanja objektov in zunanje meje EU.

Nov predlog novele zakona o javnih uslužbencih

Vlada je pripravila novo besedilo predloga novele zakona o javnih uslužbencih za obravnavo v državnem zboru po rednem postopku. V predlogu, s katerim nadomešča besedilo, sprejeto 7. julija, upošteva tudi nedavno odločbo ustavnega sodišča, je povedal minister za javno upravo Gregor Virant .

Ker je zaradi narave dela najvišjih, položajnih uradnikov nujno, da lojalno sodelujejo s političnimi funkcionarji pri uresničevanju njihove politične usmeritve, njihov položaj ne more biti enak kot položaj nižjih uradnikov. Zato so tudi razlogi za prenehanje njihovega službenega razmerja oziroma izgubo njihovega položaja lahko odvisni od sposobnosti sodelovanja s političnimi funkcionarji, pa tudi od zamenjave politične oblasti, poudarjajo na ministrstvu. Z novelo zakona je zdaj določen rok, v katerem je zamenjava možna, in znaša eno leto od nastopa funkcije predsednika vlade oziroma ministra, ki mu je uradnik na položaju odgovoren.

Vlada pa je sprejela tudi uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Temeljni cilj uredbe, ki bo veljala za preko 1600 direktorjev, je vzpostaviti red na področju direktorskih plač v javnem sektorju, je opozoril Virant. Na tem področju je doslej vladal nered, struktura plače je bila slabo definirana, odstotek plače za nagrajevanje delovne uspešnosti pa je bil neomejen in je postal v praksi reden sestavni del plače, ob katerem so se izplačevale še letne nagrade. Zaradi tega je prihajalo do nenormalno visokih, t. i. ekscesnih plač.

Vlada se je odločila, da plačno reformo javnega sektorja najprej uresniči v praksi pri vrhnjem sloju javnega sektorja, torej pri funkcionarjih in direktorjih. To bo tudi okvir za nadaljevanje reforme, ki bo realizirana s sklenitvijo kolektivne pogodbe za javni sektor.

Nova uredba jasno in pregledno določa strukturo plače. Osnovne plače so določene s plačnimi razredi (plačna lestvica s plačnimi razredi za javne uslužbence in funkcionarje v javnem sektorju je objavljena na spletni strani ministrstva za javno upravo) - za direktorje večjih, pomembnejših institucij je uvrstitev v plačni razred neposredna, za druge pa so plačni razredi določeni v razponu. Znotraj razpona bodo plačni razredi določeni v skladu z merili, ki so sestavni del uredbe, so sporočili z urada vlade za informiranje.

Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2006. Do konca obdobja odpravljanja plačnih nesorazmerij (do konca leta 2009) bo zaradi celovite ureditve plač proračunski prihranek znašal okrog 880 milijonov tolarjev, je ocenil Virant.

Resolucija o programu varstva potrošnikov

Vlada je sprejela resolucijo o nacionalnem programu varstva potrošnikov za obdobje 2006-2010. Splošni cilj resolucije, ki določa temelje, načela, značilnosti in dejavnike politike varstva potrošnikov, je zagotavljanje visoke ravni zdravja, varnosti in varstva pravic ter ekonomskih interesov potrošnikov. "Gre za projekt cele vlade, države, zato mora biti ta politika integrirana v vse pristojne vladne institucije," je npovedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Resolucija, ki so jo pripravili na podlagi zakona o varstvu potrošnikov, je namenjena integraciji varstva potrošnikov v vse vladne politike, ki vplivajo na položaj in interese potrošnikov na trgu. Med drugim predvideva postopno institucionalno krepitev in ustrezno organiziranost nosilcev varstva potrošnikov, učinkovito izvrševanje potrošniške zakonodaje, učinkovit tržni nadzor varnosti proizvodov in varstva ekonomskih interesov potrošnikov, je pojasnil Vizjak.

Predvideva tudi krepitev sodelovanja z nevladnimi organizacijami, učinkovito reševanje potrošniških sporov z vzpostavitvijo javne sheme alternativnega reševanja sporov ter vzpostavitev evropskega potrošniškega centra.

O spodbujanju TNI in internacionalizaciji na naslednji seji

Vlada kljub napovedim ni obravnavala programov o spodbujanju tujih neposrednih investicij (TNI) in spodbujanju internacionalizacije. " Usklajevanja še niso končana, predvsem z ministrstvom za zunanje zadeve glede organizacijskih oblik gospodarskih predstavništev glede na obstoječa diplomatsko-konzularna predstavništva in njihove ekonomske svetovalce," je pojasnil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Sprejeta izhodišča socialnega sporazuma 2006-2009

Vlada je sprejela predlog vladnih izhodišč socialnega sporazuma za obdobje 2006-2009. Socialni sporazum naj bi zagotavljal predvsem stabilne gospodarske razmere, večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in uravnotežen socialni razvoj in socialno varnost. Predlog izhodišč bo vlada posredovala socialnim partnerjem ter jih povabila, naj pripravijo svoje predloge dopolnitev in sprememb, pogajanja pa naj bi se predvidoma začela v drugi polovici septembra.