Romi po pomoč k Zidar Klemenčičevi

Gradnja v Dobruški vasi se je začela, župan bi Rome preselil v vojaška stanovanja.

Objavljeno
17. september 2013 08.55
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Škocjan – Delavci podjetja Malkom so začeli pripravljalna dela za gradnjo centralne čistilne naprave v romskem naselju Dobruška vas. Zaradi naložbe bo treba porušiti tri nelegalno zgrajene romske hiše, toda država in škocjanska občina kljub obljubam zanje še nista našli rešitve.

Po pravico tudi na evropsko sodišče

To je tudi vzrok, da je romska družina Liljane Grm poiskala pravno pomoč, saj ji je gradbena inšpekcija že izdala sklep za odstranitev objekta, ki stoji na občinskem zemljišču. »Z začasno odredbo bomo skušali zaustaviti veljavnost sklepa, dokler ne bo v tej zadevi pravnomočno odločeno v upravnem sporu,« je za Delo povedala njena odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Pravi, da Grmovi takrat, ko je gradila hišo, tega nihče ni preprečil, kar pomeni, da so se pristojne službe in lastniki zemljišča z naložbo posredno strinjali. Zaradi evropske konvencije o človekovih pravicah nameravajo pravico poiskati tudi na evropskem sodišču.

Razvoj občine načrtujejo na ljudeh

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je marca izdalo sklep o sofinanciranju projekta Komunalna ureditev poslovne cone GTC Škocjan. Naložba bo stala 2,8 milijona evrov in ga bo z malo več kot milijonom evrov sofinanciral tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. Vsi objekti skupaj s čistilno napravo za 1800 populacijskih enot morajo biti zgrajeni do konca prihodnjega leta. Občina Škocjan je že leta 2007 sprejela občinski podrobni prostorski načrt za poslovno cono GTC Škocjan, kjer že več kot 50 let živijo Romi. Predsednica vladne komisije za zaščito romske skupnosti Tamara Vonta je za Delo povedala, da komisija podpira razvojne projekte občine, a je skrajno nenavadno, da razvoj načrtujejo »na ljudeh in njihovih domovih«.

Evropska komisija kot papirnati tiger

Zaradi omenjene gradnje so dobruški Romi obvestili tudi Evropsko komisijo, ker se bojijo za svoje domove. Predstavništvo Evropske komisije s sedežem v Ljubljani jim je pred kratkim odgovorilo, da se je MGRT odločilo preložiti podpis pogodbe za omenjeni projekt z občino Škocjan, ter da bo MGRT predlagalo dopolnilo k pogodbi z določbo, ki bo zagotovila ustrezno rešitev za Rome. Toda omenjeno ministrstvo je že julija brez aneksa podpisalo pogodbo s škocjansko občino s pojasnilom, da nimajo nobene pravne podlage, da bi od občine zahtevali podpis aneksa, ker da morajo vse na razpisu izbrane projekte obravnavati enako.

Malkom romskih objektov ne namerava rušiti

»Naša naloga je zgraditi čistilno napravo in ne rušiti romskih objektov,« pravi direktor podjetja Malkom Marjan Skube. Škocjanski župan Jože Kapler je povedal, da bodo romske objekte začeli rušiti prihodnje leto. Občina sicer primernih zemljišč za njih nima, rešitev pa vidi v njihovi preselitvi v prazna novomeška ali ljubljanska vojaška stanovanja.