Romski družini iz Dobruške vasi (občina Škocjan) in Goriče vasi (Ribnica) sta s pomočjo nevladnikov in svoje pravne zastopnice Nine Zidar Klemenčič že leta 2014 vložili tožbo zoper državo zaradi prepovedi mučenja, pravice do spoštovanja doma, družinskega in zasebnega življenja ter prepoved diskriminacije. V obeh nelegalnih romskih naseljih namreč tudi nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot sta pitna in sanitarna voda.
Edinstven primer na ESČP
Zidar Klemenčičeva je povedala, da sodbo še proučuje in da je razočarana, saj je postopek trajal polnih šest let. Sodišču so bili predloženi številni dokazi, saj gre v primeru pritožnikov za kontinuirane kršitve, za sistematično neurejeno možnost dostopa do pitne in sanitarne vode ter sistematične kršitve pravice do zdravega okolja. Sodišče je v postopku kot stranska posrednika (interventa) sprejelo evropski center za Rome in belgijsko univerzo v Gentu, ki sta se v postopek vključila zaradi razsežnosti problematike in tudi zato, ker je šlo za prvo zadevo te vrste na ESČP.
»Sodba je na prvi pogled zelo sterilna, saj zanemarja kontekst zgodovinske diskriminacije romske skupnosti kot ranljive skupine in dejstvo, da so romski otroci tisti, ki bi jih država morala zaščititi v naseljih, saj nimajo dostopa do pitne in sanitarne vode, za kar bi morala poskrbeti država,« je povedala Zidar Klemenčičeva in dodala, da sodba še ni pravnomočna. »Zaradi kredibilnosti ESČP upamo, da bo zadevo na novo proučil veliki senat, zato verjamemo v drugačno odločitev,« je prepričana.
ESČP v tožbi zoper državo ni dalo prav Romom.
Romi, nevladniki in odvetnica upajo na razsodnost velikega senata.
V Dobruški vasi so Romi zbežali v Naturo 2000 in posekali gozd.
Romi, nevladniki in odvetnica upajo na razsodnost velikega senata.
V Dobruški vasi so Romi zbežali v Naturo 2000 in posekali gozd.
Rom Branko Hudorovič iz Goriče vasi je presenečen nad odločitvijo evropskih sodnikov. Opozarja na katastrofalne življenjske razmere v njihovem naselju, saj morajo vodo voziti od drugod.
»Primeren dostop do pitne vode«
Razsodbo pa je pozdravil škocjanski župan Jože Kapler. Pravi, da je občina številčni družini Dunje Kočevar in njenemu partnerju Ljubu ponujala vodooskrbo iz skupnega jaška, ki leži prav v romskem naselju v Dobruški vasi, a so to zavrnili. »Do njihovega bivališča bi si morali zgolj skopati jarek v dolžini nekaj deset metrov in vanj položiti vodovodne cevi, česar pa niso hoteli storili,« je povedal Kapler. Blaž Kovač iz Amnesty International je dejal, da je Kaplerjevo veselje preuranjeno in da sledi drugi polčas tekme.
O romski družini v Dobruški vasi pa, da se je morala družina zaradi neurejenih življenjskih razmer zateči v gozd, čeprav je v razsodbi ESČP zapisano, da so to storili po lastni izbiri. Po naših podatkih je družina kupila zemljišče, si postavila lesen bivalni objekt na območju Nature 2000 in dobršen del gozda posekala. Zemljišče namreč sodi v varovano območje zaradi črne in bele štorklje, črne žolne, kozače in drugih ptic.
»Sodba je na prvi pogled zelo sterilna, saj zanemarja kontekst zgodovinske diskriminacije romske skupnosti«.
Nina Zidar Klemenčič, odvetnica
Nina Zidar Klemenčič, odvetnica
»ESČP je ugotovilo, da so pristojne oblasti sprejele in izvedle pozitivne ukrepe, s katerimi so pritožnikom zagotovile primeren dostop do pitne vode. Socialni transferji države so pomenili, da so imeli pritožniki tudi možnost vzpostavitve alternativnih sanitarnih ukrepov,« so pokomentirali razsodbo ESČP na Državnem odvetništvu RS.