Romšek generalni direktor policije

Vlada je za novega generalnega direktorja policije imenovala Jožeta Romška, ki ga je predlagal notranji minister Dragutin Mate. Med drugim so obravnavali predlog zakona o varstvu javnega reda in miru, ki na novo opredeljuje nekatere prekrške in sankcije zanje.

Objavljeno
30. junij 2005 19.30
Ljubljana – Vlada je za novega generalnega direktorja policije imenovala Jožeta Romška s prometnega ministrstva. Na tem mestu bo s 1. julijem zamenjal dosedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Bojana Potočnika. Mandat prvega policista v državi traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Natečajna komisija uradniškega sveta je 9. junija odprla prispeli prijavi na razpis za generalnega direktorja policije, za mesto katerega sta se prijavila Jože Romšek s prometnega ministrstva ter slovenski predstavnik v Interpolu Rudolf Kaniški. Zatem je konec junija natečajna komisija ministru za notranje zadeve Dragutinu Mateju kot edinega primernega kandidata predlagala Jožeta Romška, ker je drugega kandidata, Rudija Kaniškega, zaradi nepoznavanja razmer v slovenski policiji zavrnila kot strokovno neprimernega. Minister Mate pa je zatem vladi v imenovanje predlagal Romška.

Kot je znano, je vlada 7. aprila brez krivdnih razlogov razrešila takratnega generalnega direktorja policije Darka Anželja, za vršilca dolžnosti pa imenovala 51-letnega Bojana Potočnika, ki je bil pred tem zaposlen kot podsekretar v kabinetu ministra za notranje zadeve. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je takrat pojasnil, da želi z odločitvijo za menjavo pripomoči, da bo v vrhu policije zavel nov veter in da se bodo cilji, ki si jih je zadal v tem mandatu in izhajajo iz zakonodaje, še bolje in učinkoviteje izvajali.

Anželj je bil na tem mestu od 15. januarja 2003. Do tedaj je bil Anželj svetovalec v kabinetu takratnega notranjega ministra Rada Bohinca, drugače pa je bil od leta 1990 do 1999 tudi direktor Policijske uprave Murska Sobota. Anželj je na mestu prvega moža policije zamenjal Marka Pogorevca, ki se na javni natečaj za ta položaj, objavljen sredi septembra 2003, ni prijavil. Pozneje je bil na tem natečaju za direktorja izbran Anželj, Pogorevc pa je poklicno pot nadaljeval na mestu pomočnika direktorja družbe Mobitel za varnost in varovanje objektov, kjer je še danes.

Romšek za večjo varnost v prometu in boj proti kriminalu

Novi direktor policije Jože Romšek je po imenovanju pojasnil, da se zaveda, da bo delo generalnega direktorja policije izjemno zahtevno in težko. Med njegovimi prioritetami bodo izboljšanje varnosti v cestnem prometu, zavzemal pa se bo tudi, da bi ljudje v Sloveniji živeli varno ter da bi v prihodnje policija dosegala še boljše rezultate pri preprečevanju zatiranju kriminalitete, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Romšek.

"Čaka pa nas še ena pomembna naloga kot državo članico EU, saj bo z letom 2007 meja s Hrvaško postala zunanja meja EU, kar bo prineslo ogromno nalog - finančnih, kadrovskih in organizacijskih," je še dejal Romšek.

Z novim zakonom več pooblastil policiji

Vlada je obravnavala tudi predlog zakona o varstvu javnega reda in miru za obravnavo po rednem postopku. Na dnevnem redu seje pa je bil je tudi predlog sprememb zakona o detektivski dejavnosti za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku.

V predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru je poudarjena varnost oseb pred t.i. družinskim nasiljem, ki je bila do sedaj zavarovana samo z določbo "ogrožanje varnosti v zasebnem prostoru".

Zakon naj bi spodbudil protidiskriminacijsko delovanje z oblikovanjem posebne določbe, kjer so predvidene višje sankcije, če je bil prekršek storjen zaradi diskriminacije. Policiji pa se z novim pooblastilom omogoča, da lahko učinkovito vzpostavi javni red in mir s tem, da dobavitelju energije ukaže izklop energije, s katero kršitelj povzroča prekršek.

Predlog zakona kot nove prekrške določa kampiranje, beračenje z nadlegovanjem, uporabo plinskega razpršilca in električnega paralizatorja, vandalizem, lažno naznanitev prekrška in nedovoljeno ponujanje spolnih uslug. Predlog sprememb zakona o detektivski dejavnosti pa je potreben zaradi uskladitve z zakonom o prekrških.

Napredovanje javnih uslužbencev bo težje

Vlada je potrdila izhodišča za nadaljnje usklajevanje predloga uredbe o napredovanju javnih uslužbencev. Po predlaganih rešitvah, ki jih bo predstavila reprezentativnim sindikatom javnega sektorja, bo napredovanje vezano le na oceno delovne uspešnosti, je dejal minister za javno upravo Gregor Virant.

Po ministrovih besedah bo napredovanje vezano le na oceno delovne uspešnosti; vsak javni uslužbenec bo ocenjen enkrat letno po petstopenjski ocenjevalni lestvici. Pogoji pa bodo strogi: napredovanje bo rezervirano le za tiste javne uslužbence, ki so nadpovprečno uspešni.

Predlagana je tudi uvedba kvot, torej odstotkovna omejitev najvišjih ocen, tj. ocene odlično in zelo dobro, je poudaril Virant.

Kot je opozoril, je zdaj pri napredovanju javnih uslužbencev v višje plačne razrede "preveč avtomatizma"; pogosto napredujejo avtomatično in ne le tisti, ki so najboljši. Napredovanje tudi ni dovolj vezano na delovno uspešnost, ampak na zbiranje točk z udeležbo na različnih seminarjih in podobno, meni Virant.

S sindikati jih zdaj čaka usklajevanje, ne pa pogajanja, je dejal. To pomeni, da ni nujno, da bodo vse pripombe upoštevali. Lahko jih bomo upoštevali ali pa argumentirano zavrnili, je dejal Virant. Uredba naj bi bila po njegovi oceni sprejeta septembra.