Romšek: Prikritih policijskih ukrepov ni bilo

Generalni direktor policije je na novinarski konferenci zavrnil trditve varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, da je policija v primeru družine Strojan uporabljala prikrite policijske ukrepe.

Objavljeno
25. januar 2007 18.02
Bo Jože Romšek novi generalni direktor policije?
Ljubljana - Generalni direktor policije Jože Romšek je na današnji novinarski konferenci zavrnil trditve varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, da je policija v primeru družine Strojan uporabljala prikrite policijske ukrepe. "Policija je opravljala klasična policijska opravila, kot so opazovanje, omejitev gibanja in prepoved dostopa. Ni pa šlo za tajno opazovanje oziroma sledenje," je zatrdil Romšek ter dodal, da so ta klasična policijska opravila opravljali tako uniformirani policisti kot policisti "v civilu".

V skladu z zakonom

"Policija je ravnala v skladu z zakonom o policiji in drugimi predpisi ter v vseh primerih naredila vse za zagotovitev življenja ljudi, njihove osebne varnosti in premoženja," je pojasnil Romšek ter dodal, da svoje ukrepe policija javno izvaja tudi na sedanji lokaciji bivanja družine Strojan.

Med oblikami dela so policisti po Romškovih besedah izvajali opazovanje, patruljiranje ter intervencijo. V skladu z zakonom o policiji so opozarjali, ukazovali, ugotavljali identiteto oseb ter izvajali ukrep prepovedi dostopa in omejitev gibanja na določenem območju ali objektu.

Za preprečevanje in odkrivanje prekrškov in dejanj, ki so ogrožale varnost ljudi in premoženja na navedenih območjih pa so policisti nadzirali in urejali cestni promet, vzdrževali javni red in mir ter preprečevali, odkrivali in preiskovali kazniva dejanja, ki so bila prijavljena in ugotovljena po uradni dolžnosti pri opravljanju naštetih dejavnosti policije, je še navedel Romšek.

Med tajnim opazovanje in sledenjem ter opazovanjem kot klasičnim policijskim opravilom je po besedah generalnega direktorja policije bistvena razlika; tajno opazovanje lahko odredi le tožilec ali preiskovalni sodnik. Takšno opazovanje ima posebno evidenco in vse poteka pod strogim nadzorom ministrstva za notranje zadeve. Opazovanje kot klasično policijsko opravilo pa je po Romškovih besedah drugačno.

Romšek: Policijski zapisi odvisni od policista do policista

Z aktivnostmi policistov, ki opravljajo klasično policijske opazovanje, je seznanjen operativno-komunikacijski center določene policijske uprave, kjer pripravijo policijske zapisnike. "V zapisih gre za kronologijo dogodkov, ki so se določenega dne dogajali, ne morejo pa biti ti zapisi podlaga za raziskovanje tajnega sledenja." Kakor je še pojasnil Romšek, so ti policijski zapisi odvisni od policista do policista. "Gre zgolj za beleženje dogodkov, doba hrambe teh zapisov pa je pet let," je še dodal.

Romšek je tudi pojasnil, da vsi navedeni ukrepi oziroma oblike dela policije (omejitev gibanja, opozorila, ukazovanje) niso nič neobičajnega, saj takšne ukrepe najpogosteje izvajajo ob večjih športnih dogodkih, kjer pogosto prihaja do kršitev javnega reda, ali drugih javnih zbiranjih, kjer bi lahko prišlo do ogrožanja življenja, osebne varnosti ljudi ali premoženja večje vrednosti.

Urad ombudsmana: Stališče urada ostaja enako, na potezi tožilstvo

Stališče urada varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka v zvezi z domnevnim tajnim nadzorovanjem družine Strojan ostaja enako, je danes pojasnila predstavnica za stike za javnostmi v uradu varuha Nataša Kuzmič. Kot je dodala, je sedaj na potezi tožilstvo, da presodi, ali je policija delovala zakonito. "Mi še vedno sumimo, da - glede na obseg zapisov in primerjavo z drugimi zapisi - ni šlo za zakonito dejanje," je še povedala .

Kot je znano, je Hanžek na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar naslovil dopis. V njem je predlagal, da pristojno državno tožilstvo vpogleda v zapise operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Postojna, ki se nanašajo na čas bivanja družine Strojan v Postojni. Predlagal je tudi, da ravnanje policije, ki se nanaša na spremljanje in nadziranje družine Strojan in omejevanje njihovega gibanja, oceni s stališča morebitne storitve kaznivega dejanja.

Zapisi kažejo na to, da so bili posamezni pripadniki družine Strojan v času bivanja v Postojni več dni nadzorovani oziroma spremljani ter omejevani v gibanju. Zapis je na nekaterih mestih mogoče razumeti tudi kot uporabo posebnih metod in sredstev, kot sta npr. prikrito opazovanje in evidentiranje, oziroma da je prišlo do uporabe policijskih pooblastil zunaj zakona, je Hanžek menil v dopisu tožilstvu.

"Ugotovili smo nezakonito delovanje policije," je dejal danes. Policija je na primer tajno opazovala in spremljala ljudi, za kar bi morala imeti nalog, pa ga ni imela. Tajno je spremljala tako Strojanove kot vse tiste, ki so jih obiskovali, tudi novinarje. V zapisnikih je natančno zapisano, kdo in kdaj je v Postojno prišel in odšel, zapisane so registrske številke avtomobilov in podobno. To se je dogajalo dva meseca, je dejal varuh.

V postojnskih arhivih so zasledili tudi navodila, kako naj ravnajo druge policijske uprave, ne le Policijska uprava Postojna. "To kaže, da si to ni izmislila postojnska policijska uprava, ampak je bilo navodilo najmanj iz Generalne policijske uprave. Ker pa omenjajo tudi vlado, mislim, da sta zadaj vlada in minister," je dejal Hanžek. Sami policisti namreč točno vedo, kaj smejo, je opozoril. Zato meni, da jim je bilo tajno spremljanje in nadzorovanje naročeno.

Sicer pa je predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Davorin Terčon za 7. februarja sklicano sejo komisije razširil z dodatno točko dnevnega reda, na kateri bo govora o domnevno nezakonitem delovanju Policijske uprave Postojna. Na sejo sta vabljena tudi vodstvi ministrstva za zunanje zadeve in generalne policijske uprave.