Romski pomočniki nepogrešljivi, a še naprej zunaj sistema

So vez med šolo in romskimi otroki, a država še ni poskrbela za njihov status in plačilo.

Objavljeno
09. september 2014 17.57
Romski otroci z učiteljico Tjašo Šarkezi na osnovni šoli Stara cerkev, Ljubljana, 08.September2014
Simona Fajfar, Kočevje
Simona Fajfar, Kočevje
Kočevje – Na 29 slovenskih šolah in v dveh vrtcih imajo tudi letos romske pomočnike, ki so se izkazali kot odlična vez med šolo in Romi. Romski učenci s pomočniki so v šoli uspešnejši od tistih, ki dodatne pomoči nimajo. »Status romskih pomočnikov bi morali sistemizirati,« pravi direktorica Ljudske univerze Kočevje Maja Rupnik.

Tjaša Šerkezi je že četrto leto romska pomočnica na kočevski OŠ Stara Cerkev, kjer dela z 28 otroki. »Moja naloga je, da vsak dan preverim, ali so romski otroci prišli v šolo, pokličem starše, če otrok ni, jim pomagam pri predmetih, o vedenju se pogovarjamo in rešujem težave, kot je sram deklic pred telovadbo,« razloži.

Pogovarjajo se tudi o higieni, s starejšimi pa tudi o kontracepciji in stvareh, o katerih nočejo govoriti ravno vsem. Veliko dela tudi s starši otrok v naselju.

Največ dela je v prvi triadi. »Najhuje je, ko dobim otroka, ki ne razume slovensko,« razloži lanske razmere, ko je imela v prvi triadi tri deklice, ki so govorile samo romsko.

Pomagala jim je kot prevajalka in jih sproti učila slovenščino. »Na koncu šolskega leta so se deklice že začele pogovarjati z učiteljico v slovenskem jeziku, kar je velik uspeh,« doda.

Pomočnice tudi v Pomurju

Razmere so nekoliko drugačne v severovzhodnem delu Slovenije. Največkrat predstavljena in urejena je romska vas Pušča, toda drugod po Prekmurju živijo Romi tudi v zelo slabih razmerah, pravi Samira Horvat, ki je že sedmo šolsko leto romska pomočnica. Najprej je tri leta skrbela za romske učence na OŠ Beltinci, potem pa so ji dodali še romske otroke v vrtcu in na OŠ Murska Sobota. »Imam okrog sto romskih otrok, tako da lahko pomagam le tistim, ki imajo največje probleme,« je realna.

Otroci prihajajo iz družin, kjer nimajo sanitarij, so brez elektrike, imajo v družini probleme z alkoholizmom, nasiljem ... »Ko sem delala samo na eni šoli, je bilo lažje za otroke in zame, ker so mi tudi zato, ker so me videli vsak dan, zaupali. To je za otroke in tudi za starše zelo pomembno. Če pa sem na šoli le dva dni v tednu, lahko rešujemo le največje probleme,« pravi Samira Horvat. Pametno bi bilo, da bi vsaka šola imela svojega romskega pomočnika, ki bi skrbel za približno 20 otrok, doda.

»Romski pomočniki so pomemben prispevek k integraciji Romov v skupnost,« pravi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Pozitivne učinke dela romskih pomočnikov so dokazali tudi s pilotnim projektom Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje. Prva tri leta ga je vodila Zveza Romov, zadnja tri leta Ljudska univerza Kočevje, zdaj pa ga nadaljujejo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD).

»Vsako leto je bilo v projekt, ki je potekal na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije, kjer živi večina Romov, vključenih več kot 650 romskih otrok oziroma več kot 67 odstotkov vseh šoloobveznih romskih otrok območja,« pravi Maja Rupnik o zadnjih treh letih projekta.

»Rezultati so nedvoumni: romski pomočniki so nujno potrebni na vsaki šoli, kjer imamo Rome,« pravi sogovornica. Romski pomočniki pomagajo odpravljati jezikovne težave, romski otroci se z njimi počutijo varneje, manj je vzgojnih težav in konfliktov, pomagajo pri učnih vsebinah in so pomembna vez med šolo in starši.

Nujna sistematizacija

Tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport hvalijo projekt romskih pomočnikov. Minister Jernej Pikalo pa opozarja na še dodatno vsebino: »S tem projektom ne pomagamo le otrokom, ampak romski pomočniki dobijo delo.« Tu pa se zadeva zaplete. Romski pomočniki so iz leta v leto zaposleni le prek projektov. V šolskem letu 2011/2012 je bilo za pomoč 606 romskim otrokom, ki so bili vključeni v projekt, zaposlenih 26 romskih pomočnikov za polni delovni čas, lani pa je bilo 665 otrokom na razpolago le 21 romskih pomočnikov.

»Na ravni zakona bi jih morali sistemizirati v šolski sistem,« pravi Maja Rupnik o romskih pomočnikih, ki se za delo z otroki še dodatno izobražujejo in bodo postali vzgojitelji predšolskih otrok.

Še leto dni do konca projekta

Na vprašanje, kdaj se bo njihov status zakonsko uredil, ni jasnega odgovora. Nekateri spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofi) primerjajo z odprtjem pandorine skrinjice. Direktor Urada za razvoj izobraževanja na ministrstvu za šolstvo Aleš Ojsteršek je razložil, da so ti ukrepi povezani tudi z ministrstvom za družino, dodatni problem pa je denar.

A vsaj letošnje šolsko leto problema ne bo, saj so romski pomočniki ostali v šolah znotraj novega projekta. Zoran Ogrizek iz CŠOD: »Letos je nekoliko bolj poudarjena vloga romskih pomočnikov kot veznih členov med šolo in romskim naseljem.« Noče ugibati, kaj bo z romskimi pomočniki čez leto dni, ko se bo njihov projekt iztekel. Je pa gotovo, da so odlična praksa dela z Romi.