Romski vrtec bodo spet odprli, diskriminacija ostaja

Brežice – Edini pripravljalni vrtec za Rome v Sloveniji v Kerinovem Grmu, kjer se otroci učijo tako osnov slovenščine kot sedenja za mizo med malico, naj bi po torkovem zaprtju prihodnji teden znova odprli. Mesečne stroške v višini 8000 evrov bosta pokrila krška občina in OŠ Leskovec pri Krškem.

»Gradnja zaupanja do neromskega prebivalstva, socializacija, navajanje na osebno higieno, pridobivanje osnovnih delovnih navad, delovanje v skupni, navajanje na dnevno rutino, zgodnje osvajanje slovenskega in romskega jezika (Romi razmeroma malo govorijo s svojimi otroci), navajanje na zaprt prostor. To vse naš pripravljalni vrtec zagotavlja romskim otrokom,« delo v vrtcu v romskem naselju Kerinov Grm v krški občini opisuje Maja Koretič, pomočnica ravnatelja OŠ Leskovec pri Krškem, pristojna za vrtec.

Koretičeva je bila ena od pobudnic ustanovitve vrtca, ki je svoja vrata odprl aprila 2011. Vzrok za takšno odločitev je bilo pomanjkanje sistemske rešitve države: »Pred leti je bilo v Kerinovem Grmu več kot 40 predšolskih otrok, v vrtec pa jih je bil vpisan tudi samo eden. Iz vrtca smo od leta 2002 v sklopu različnih projektov hodili v naselje, se dvakrat na mesec imeli lepo, a trajnejšega učinka ni bilo. Ob vstopu v šolo so se ti otroci in njihovi starši srečevali z enakimi težavnimi, kot bi jih pričakale, če mi ne bi občasno hodili k njim. Romi so posledično brez ustreznega znanja učenje v prvem in drugem razredu še nekako dohajali. Nato je pomanjkljivost postala prevelika.«

Otroci niso več prestrašeni

Na pomanjkanje ustreznega sistemskega odgovora so državo neštetokrat opozarjali številni strokovnjaki. Doma, recimo, Miran Komac z inštituta za narodnostna vprašanja, ki je razočaran nad delom politike pogovor glede tega članka zavrnil: »Iz 1000 in enega razloga.« V tujini pa poročilo Združenih narodov o mnogih kršitvah otrokovih pravic med slovenskimi Romi, spisano leta 2013. V času premajhne aktivnosti države so v Krškem s pomočjo vrtca v štirih letih vključenost otrok v vrtce iz okoli 10 odstotkov dvignili na 70.

»Prehodni vrtec v romskem naselju obiskujejo otroci, stari od dve leti do pet let, zadnje leto pred OŠ se nato prepišejo v običajne oddelke vrtcev. Ko smo začeli, nismo verjeli, da bomo kdaj imeli vpisane dveletnike. Danes jih imamo pet. Skupaj je na seznamu 18 otrok. Izjemno smo veseli, da od letos 13 malčkov starši sami vozijo v vrtec. To je izjemen napredek,« pravi Koretičeva: »Ti otroci niso prestrašeni, družijo se z drugimi otroci, bolje razumejo slovenščino, njihova samopodoba je mnogo boljša.«

Brez dela 50 ljudi

Toda ti malčki so od torka ob dopoldnevih spet doma. Državi je – dokler birokrati ne bodo pripravili dokumentacije za črpanje sicer zagotovljenih sredstev iz nove finančne perspektive Bruslja – zmanjkalo denarja za projekt Skupaj za znanje, katerega del je tudi krški pripravljalni vrtec.

Celoten projekt se je začel izvajati aprila 2014, za obdobje do konca avgusta 2015 je bilo rezerviranih 1,5 milijona evrov (85 odstotkov Bruselj, preostalo Ljubljana). Pozneje je ministrstvo za izobraževanje uspelo zagotoviti dodatnih 260.000 evrov za nadaljevanje projekta do konca novembra.

Z decembrom je brez dela ostalo več kot 50 ljudi, vključenih v projekt – zaposleni v osmih inkubatorjih za delo z mladimi Romi v desetih romskih naseljih, 22 romskih pomočnikov na delu v 31 vrtcih in šolah ter po številnih romskih naseljih aktivni učitelji Centra za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD je nosilec projekta). Zgolj v okviru dela v inkubatorjih je bilo, pravi vodja projekta Zoran Ogrizek, vključenih več kot 500 otrok, od tega več kot 50 predšolskih (po ocenah ministrstva za izobraževanje je teh v državi do 650, v vrtce pa jih je vključenih do 230): »Že kar nekaj časa smo opozarjali, da ne bo dobro, če se bo prekinilo izvajanje naših aktivnosti.

Ministrstvo za izobraževanje je bilo ves čas zelo aktivno, a finančna perspektiva je predmet pogajanj med različnimi resorji. Gre za pomanjkljivo prožnost birokratskega aparata države. Upam, da bomo s 1. 1. nadaljevali delo z novimi sredstvi (omenjeni datum so nam kot ciljnega potrdili tudi na ministrstvu).«

Vrtec bo spet odprl vrata

Krška občina bo prihodnji teden skupaj z OŠ Leskovec pri Krškem znova odprla vrata vrtca v Kerinovem Grmu (mesečni strošek znaša 8000 evrov), a prave sistemske rešitve ne bo prinesel niti ponoven zagon celotnega projekta. »Ključna razlika med našim pripravljalnim vrtcem in delom inkubatorjev je, da mi s strokovnim kadrom in vso didaktično opremo sledimo državnemu kurikulu. Otroci so pri nas od štiri do šest ur. V inkubatorjih se z njimi, sicer vsak dan, ukvarjajo od ene do treh ur, a gre za delavnice, z njimi pa praviloma ne dela strokovno izobražen kader,« pravi Koretičeva: »Vrtci z vsaj večinoma romskimi oddelki delujejo še v Pušči, v Trebnjem in Novem mestu. Toda država bi morala najti sistemsko rešitev.«

Druga velika pomanjkljivost inkubatorjev je, da so vsak dan prisotni le v desetih romskih naseljih, zaselkov z Romi pa je v Sloveniji več kot 100, morda 128. Ne nazadnje ne gre spregledati podatka, da je projekt Skupaj do znanja v prvi vrsti poenotenje do leta 2014 neodvisnih projektov pod eno, državno streho, in ne prava sistemska rešitev Ljubljane. Delo romskih pomočnikov so v obdobju 2008–2014 usmerjali Črnomaljci, Kočevci in Zveza Romov Slovenije, projekt z inkubatorji in krškim vrtcem pa je med letoma 2011 in 2013 vodil inštitut za narodnostna vprašanja.