Romski zakon pred komisijo za človekove pravice

Ljubljana - Zakon o romski skupnosti, ki naj bi v skladu s 65. členom ustave celovito uredil položaj te etnične manjšine, bo državni zbor obravnaval na marčevskem zasedanju. Že danes se ga bo kot zainteresirano delovno telo lotila komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, v sredo pa še odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.

Glede na to, da 65. člen ustave pravi, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon, je temeljni cilj zakona celovita ureditev položaja etnične manjšine.

Izkušnje pri delovanju s pripadniki romske skupnosti so pokazale, da prizadevanja državnih organov in občin niso dovolj uspešna, če Romi v te dejavnosti tudi sami niso dejavno vključeni. Brez njihovega sodelovanja in boljše lastne organiziranosti namreč ni mogoče izboljšati položaja romske skupnosti, zato je cilj zakona določiti organiziranost Romov na državni in na lokalni ravni ter določiti njihova javnopravna pooblastila in financiranje te organiziranosti.

Zaradi zgodovinske usode in drugih okoliščin so med Romi v Sloveniji velike razlike, ki temeljijo na tradiciji, posebnem načinu življenja, pa tudi stopnji socializacije in vključenosti v okolje. Cilj zakona je tako prebroditev in lajšanje težav Romov, saj gre za etnično skupino, ki je večinoma nezaposlena in se spoprijema z velikimi težavami, povezanimi z bivalnimi razmerami, je zapisano v obrazložitvi vladnega zakona.

Velik del pripadnikov romske skupnosti živi v naseljih, ki so izolirana od preostalega prebivalstva ali na robu naseljenih območij, v razmerah pod minimalnimi bivalnimi standardi. Cilj zakona je zato določiti okvir za zagotovitev pogojev za umestitev romskih naselij v prostor, za njihovo ureditev in izboljšanje bivalnih razmer.

Eden od temeljnih pogojev za uspešno vključevanje Romov v družbeno življenje je tudi izobraževanje, tako da je cilj zakona o romski skupnosti določiti okvir tudi za to področje. Treba je zagotoviti zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo, drug pomemben cilj na tem področju pa je uvajanje romskih pomočnikov v razrede z Romi.

Ker je velika večina Romov brezposelna in odvisna od socialnih transferjev države, je cilj zakona določiti okvir za rešitev tega vprašanja.

Sredstva za izvajanje zakona so zagotovljena v že sprejetih proračunih za leti 2007 in 2008, in sicer po posameznih resorjih in vladnih službah. Za izvajanje romskega zakona bo tako v letošnjem kot v prihodnjem letu namenjenih po 3,6 milijona evrov.