Romsko naselje Žabljak jezi civilno iniciativo

Varnostni sosvet Bučne vasi je napovedal, da se bodo uprli legalizaciji naselja.

Objavljeno
09. oktober 2011 18.47
Posodobljeno
10. oktober 2011 06.00
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Novo mesto, Bučna vas – Predsednik regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec je na seji varnostnega sosveta Bučna vas znova dejal, da domačini ne bodo dovolili legalizacije romskega naselja Žabjak in se bodo temu uprli ne glede na posledice.

V naseljih Žabjak in Brezje živi od 550 do 700 Romov, prebivalce bližnjih naselij pa motijo njihove hrupne zabave pozno v noč, prejemanje socialne pomoči, kurjenje, streljanje, tatvine in tudi številni psi, ki da ustrahujejo tamkajšnje prebivalce.

Predsednik varnostnega sosveta Miro Brudar je za Delo povedal, da z legalizacijo Žabjaka ne bo rešena nobena od težav, ki jezijo prebivalce bližnjih naselij. »Poleg tega jih občina z legalizacijo naselja dobesedno rine v geto, saj se nikoli ne bodo mogli vključiti v okolje,« je prepričan Brudar, ki se zavzema za odpravo romskih naselij in razselitev Romov med druge prebivalce.

»Skladno s standardi varovanja človekovih pravic Romov ne moremo preseliti brez njihovega soglasja, niti jih nimamo kam,« je za Delo povedal Janez Doltar, v novomeški občini pristojen za reševanje romske problematike. Po njegovem prepričanju je edina rešitev legalizacija Žabjaka, s čimer bi vzpostavili nadzor nad tamkajšnjim prebivalci, ki zdaj ne obstaja. Po njegovem prepričanju bi v romskem naselju s pomočjo države in Evropske unije morali ustanoviti javno podjetje za zbiranje odpadkov, kjer bi zaposlili Rome. »Zelo pomembno je, da Romi do takšnega dela nimajo predsodkov ter bi ga dobro in z veseljem opravljali.«

Polde Jevšček iz novomeškega centra za socialno delo, s katerim imajo Romi podpisane individualne pogodbe o prejemu socialne pomoči, je povedal, da Romi pomoči ne prejemajo brez izpolnjevanja pogojev. Romi, ki otrok ne pošiljajo v šolo ali v vrtec, ne obiskujejo izobraževanja za odrasle ali odklonijo javna dela, izgubijo pravico do denarne pomoči. V širšem dolenjskem območju je v javna dela letos vključenih le 48 Romov, ker da država za to namenja premalo denarja.

Zaskrbljeni za zdravje

Metliški svetniki so razpravljali o 13-članski romski družini Brajdič, ki se je iz semiškega romskega naselja Sovinek lani preselila v majhno zidanico v Bereči vasi pri Suhorju. Ker prebivajo v nemogočih življenjskih razmerah, brez elektrike in vode ter v premajhnem objektu, so svetniki izrazili skrb zaradi možnosti izbruha nalezljivih bolezni, zato želijo, da se vrnejo v Semič.