Tiskane izdaje
Direktorica območne službe Celje Alenka Rumbak opisuje, da opravljanje sezonskega dela zahteva nekatere psihofizične lastnosti, ki jih nima vsak: »Delo je na prostem, fizično zahtevno, zahteva prisilno držo, pogosto sklanjanje, hitrost, natančnost, ročne spretnosti. Pogosto imajo kandidati sicer željo po tem delu, ko ga preizkusijo, pa po nekaj dneh omagajo in ne zmorejo več.«
Po podatkih statističnega urada število sezonskih delavcev v kmetijskih podjetjih skozi leta narašča; leta 2003 jih je bilo 998, deset let pozneje pa že trikrat toliko. Raste pa tudi zanimanje domačih brezposelnih za tako delo, pravijo na zavodu. Na Dolenjskem, Celjskem in Mariborskem le delno zagotavljajo domačo delovno silo, saj so tamkajšnji delodajalci bolj naklonjeni zaposlovanju tujcev, ki jim omogočijo tudi bivanje. Vendar se število njim izdanih delovnih dovoljenj, zaradi načrtnega usmerjanja domačih brezposelnih v ta dela, vsako leto zmanjšuje.
Tujci izkušeni in vedno
Še pred leti so težko zagotovili dovolj lokalnih kandidatov, v zadnjih treh letih pa opažajo, da je interesa vedno več. »Ker pa je pri njih vseeno bistveno večja fluktuacija [nekateri odnehajo po nekaj dneh], delodajalci še vedno kombinirajo s tujci.« Prednost pri tujcih, kot jo vidijo delodajalci, je v tem, da praviloma ne prekinejo dela in so na razpolago čez ves dan, kar olajša organizacijo. Poleg tega so že izkušeni – vešči dela in hitri, sadje je kvalitetno obrano in ustrezno sortirano, opisujejo na celjskem ZRSZ.
Namesto podjemne pogodbe zaposlitev za določen čas
Odkar potreb po sezonski delovni sili iz držav članic EU ni več treba prijavljati zavodu za zaposlovanje, hmeljarji iz Savinjske doline, pa tudi iz Koroške in s Ptujskega polja, sezonsko delovno silo zaposlujejo sami. Zato pregleda nad skupnimi potrebami po delavcih ni. Potreb letos niso prijavili niti za delavce s Hrvaške, ki jim, predvidoma od konca junija, ne bo več treba imeti delovnega dovoljenja. Svetovalka za hmeljarstvo pri KZ Celje Irena Friškovec razlaga, da je delavcev še veliko, a manj kot v preteklosti. Predvsem jih manj potrebujejo v času obiranja, ker je to vse bolj avtomatizirano. »Za privezovanje hmelja smo potrebovali več kot tisoč delavcev, za obiranje jih bomo manj.«
Na hmeljiščih so pred desetletji delali ljudje iz Haloz, s Kozjanskega in iz hrvaškega Zagorja, zadnja leta pa pride največ sezoncev iz Romunije; nekaj je tudi Slovencev. Večina se k istim delodajalcem vrača že vrsto let, dela so vajeni, hmeljarji poskrbijo za nastanitev, prehrano, tudi za telefonske klice domov, delavci pa zaslužek v celoti prihranijo, saj z bivanjem nimajo stroškov. To so zaznali tudi na zavodu: »Isti ljudje se vračajo k istim delodajalcem, predvsem k tistim, ki zagotavljajo korektne pogoje dela in primerno plačilo.«
Izvajalci sezonskih del letos potrebujejo 355 delavcev, to je 58 manj kot preteklo leto, pravijo na območni službi ZRSZ Maribor. Razlog je zmanjšanje nasadov. Tomaž Žirovnik, direktor območne službe Ptuj, pa zaznava, da je povpraševanja po sezonskih delavcih letos nekoliko manj. Je pa spodbudno, da so se večji delodajalci letos namesto podjemnih pogodb z delavci odločili sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Čedalje večje zanimanje domačinov
Ravno v tem času se v Prekmurju končuje obiranje jagod v nasadih Panvite. Zanje je delalo dvesto ljudi, ki so za kilogram obranih jagod dobili 0,35 evra (ob nedeljah 0,40), so povedali na območnem zavodu. V tej pomurski družbi si na leto pomagajo z okoli 150 sezonskimi delavci. Zaposlujejo samo domačine, ki poleg jagod obirajo šparglje, papriko, sladko koruzo in jajčevce. Medtem ko so imeli prejšnja leta z njimi težave predvsem med vikendi, saj na delo niso prihajali redno, je po letošnjem obiranju občutek ravno nasproten.
Vodstvo podjetja kvalitativni preskok pripisuje temu, da so ljudje ugotovili, da pridno delo prinese dober zaslužek.
Devet enot delavcev ima zdaj zaposlenih tudi največji pomurski vinar P & F; 35 jih je v ormoški družbi zaposlenih za določen čas. Okoli 250 delavcev, večinoma domačinov, ki bodo jeseni obirali grozdje, pa bodo zaposlili prek podjemnih pogodb. Kot so za Delo razložili v vodstvu družbe, nekaj sezoncev prihaja tudi iz drugih občin, a ne dlje od Ptuja. Z njimi so zelo zadovoljni, le včasih pridejo na delo povsem nepripravljeni. Kot dodajajo na ZRSZ Murska Sobota, jim zadnja leta uspe zagotoviti dovolj delovne sile, torej med 300 in 400 ljudi, predvsem domačinov.
V posavskem kmetijstvu
Zlasti za obiranje jagod je težko najti delavce, saj je v pokritih tunelih vroče, delovni čas je deljen, plačilo je nizko, pravi direktorica sevniške službe Irena Pirc. Delodajalci pa tarnajo nad nezanesljivimi in manj produktivnimi domačini, ki jim ne ustreza niti deljen delovnik, ki ga imajo, če dežuje.
Kljub prizadevanju, da bi sezonska opravila prevzeli domači delavci, so v Posavju letos v prvih petih mesecih tujcem izdali 243 delovnih dovoljenj. To je podobno povprečju zadnjih treh let. Čez vse leto sicer v regiji izdajo med 300 in 500 dovoljenj za sezonsko delo, prevladujejo pa državljani BiH in Hrvaške.
