Rožna dolina je najbolj privlačna, Fužine pa nevarne

Ljubljana – Ljubljančani bi lani najraje živeli v Rožni dolini in Centru, nato pa še v Trnovem, za Bežigradom in v soseski Šmarna gora. Med najbolj neprivlačne in najmanj priljubljene so anketirani uvrstili Fužine, Center in Rakovo jelšo, pa tudi Štepanjsko naselje in Šiško. Najbolj nevarna soseska so bile po njihovem mnenju Fužine, nato Rakova jelša, Center, Štepanjsko naselje in Šiška. Najmanj nevarno se je anketirancem zdelo območje Brda in Vrhovc, sledili pa so Podutik, Šmarna gora, Šentvid in Golovec. To je pokazala raziskava o topofiliji in topofobiji v Ljubljani, ki jo je pod vodstvom dr. Marka Krevsa z oddelka za geografijo na ljubljanski filozofski fakulteti izvedlo več kot sto študentov prvega letnika pri predmetu Geografija prebivalstva, ki so zbirali in vnašali podatke, in približno šestdeset študentov tretjega letnika pri predmetu Kvantitativne metode za geografe 2, ki so opravili del analiz in interpretacije. Mestno občino Ljubljana (MOL) so razdelili na 27 enot, ki so jih poimenovali soseske.

Raziskavo so prvič izvedli leta 2002, nato pa še leta 2004, 2006 in 2009. V zadnji so v vsaki soseski anketirali šestdeset zaposlenih prebivalcev, starih več kot 18 let, kar pomeni, da je sodelovalo 1620 anketirancev. Anketirani so navedli po tri soseske, v katerih bi najraje živeli, v katerih ne bi želeli prebivati in ki so po njihovem mnenju najmanj varne, in povedali, zakaj menijo tako.

Rezultati iz več let kažejo, da je za prebivalce najbolj privlačna Rožna dolina, ki je bila na prvem mestu leta 2002, takrat so se med najbolj priljubljene uvrstile še Koseze in Murgle, ki ju leta 2006 ni med prvimi petimi. V letih 2006 in 2009 se je med najbolj privlačne soseske uvrstilo pet istih, po drugačnem vrstnem redu; lani je Center izrinil Rožno dolino na drugo mesto, sledile so soseske Trnovo, Bežigrad in Šmarna gora. Leta 2006 pa je bil na drugem mestu Center skupaj z Bežigradom, za njima pa Trnovo in Šmarna gora.

Občutki prijetnosti 
na podlagi lastnih izkušenj

Ljubljančani bi najbrž radi živeli blizu središča mesta zaradi najboljše dostopnosti v druge predele, kar omogoča povezava s potniškim prometom, bližine nakupovalnih centrov, izobraževalnih središč in zdravstvenih centrov, so rezultate interpretirali raziskovalci, podrobnejšo analizo pa še pripravljajo. Prebivalci so te soseske prepoznali tudi kot bolj urejene in mirne predele Ljubljane, kar je temeljni vzrok njihove privlačnosti. Po drugi strani pa bi nekateri raje živeli na obrobju mesta zaradi miru, večje varnosti, lepo urejene okolice in narave.

Dr. Krevs na podlagi dosedanjih analiz ugotavlja, da so med merili, na podlagi katerih se prebivalcem zdijo soseske prijetne za bivanje, predvsem njihova lastna bivanjska izkušnja, visoko vrednotenje zelenega in urejenega bivalnega okolja, ugodna socialno-ekonomska sestava prebivalstva, razmeroma visoka vrednost nepremičnin, urejen mestni promet, bližina storitev, službe, šole, sorodnikov, prijateljev in možnosti za rekreacijo.

Fužine in Rakovo jelšo so anketirani Ljubljančani prepoznali kot najbolj neprivlačni soseski, pri čemer jih v prvem primeru najbolj moti blokovska podoba, ki vzbuja občutek prenaseljenosti. V drugem primeru pa jih moti gradbeno in infrastrukturno neurejeno okolje. Na te odločitve bolj vplivajo tudi predsodki anketirancev o prenaseljenosti omenjenih sosesk s prebivalstvom tuje narodnosti, zaradi česar je po njihovem tam več kriminala in nasilja. Na njuno neprivlačnost vpliva tudi predsodek o neurejenosti in slabi podobi.

Občutki neugodja zaradi negativnih stereotipov

Dr. Krevs ob tem ugotavlja, da uvrščanje sosesk med neugodne in še posebno med nevarne temelji predvsem na negativnih stereotipih in negativnih informacijah iz medijev, le izjemoma pa na lastnih izkušnjah prebivalcev. Pred leti opravljena raziskava o dejansko storjenih kriminalnih dejanjih v MOL, ki jo je izvedel raziskovalni center na ljubljanskem oddelku za geografijo, namreč ni podprla stereotipa o drastičnem odstopanju območij, ki so jih anketirani označili kot »najbolj nevarna«, še posebno to velja za Fužine in Rakovo jelšo. Tako je v teh odgovorih zaznati različne oblike nestrpnosti, na primer zaradi nacionalne sestave prebivalcev. Med negativnimi stereotipi pa je najpogosteje omenjena ogroženost zaradi različnih kriminalnih dejanj.

Raziskava ni bila usmerjena v ugotavljanje splošne privlačnosti mesta kot celote, temveč k prostorskim razlikam v dojemanju ugodnih, neugodnih in nevarnih območij v MOL, za kar so uporabljali posebno metodologijo. Ta inovativni pristop se je izkazal za zelo učinkovitega, saj so dobili analize in rezultate v nekaj dneh. Podobne raziskave v drugih mestih še ni, ob predstavitvi ljubljanske pa je veliko geografov z drugih univerz razmišljalo, da bi ta pristop uporabili tudi v svojih mestih, na primer v Sao Paulu, Lizboni, Sevilji, Innsbrucku, Celovcu, Zagrebu in Beogradu.

Pred leti je bila podobna raziskava opravljena v Kamniku, študentje pa se velikokrat zanimajo za njeno izvedbo tudi v drugih manjših mestih po Sloveniji. Dr. Krevs pravi, da bodo raziskavo v Ljubljani še izvajali, predvsem bi radi opazovali stabilnost mnenj prebivalcev o posameznih soseskah in odzivnost na spremembe v posameznih območjih mesta. Podrobnejša primerjalna analiza bo narejena prihodnje leto, ko bodo pripravili tudi knjigo z ugotovitvami večletnega raziskovanja.

Ker raziskava ni financirana, to vpliva na njen obseg, poglobljenost in dolgotrajnost izvedbe, vendar dr. Krevs meni, da je kakovost podatkov več kot zadovoljiva. Nakazuje nekatera spoznanja in domneve, ki bi jim lahko prisluhnilo tudi vodstvo MOL in dobilo kakšen dober namig za oblikovanje ustrezne politike in predvolilnih obljub. Z zmanjševanjem neugodnih stereotipov o nekaterih soseskah bi bilo na primer mogoče doseči realnejše dojemanje teh sosesk in njihovih prebivalcev. Lahko bi pripomogli k izboljšanju splošne podobe teh sosesk, krepili pozitivni občutek lokalne pripadnosti, medsebojno sodelovanje in pomoč med prebivalci, kar bi posredno vplivalo tudi na vrednost nepremičnin. Dr. Krevs še dodaja, da bo v naslednji raziskavi zanimivo opazovati, kako so nedavni večji posegi v prostor na širšem območju MOL vplivali na vrednotenje sosesk.

Iz tiskanega Dela