Tiskane izdaje
Ljubljana – Rešitve, s katerimi bi preprečili, da bi ljudje ostali brez doma zaradi nekaj sto evrov dolga, so deležne visoke politične podpore. Novelo zakona, ki vsaj deloma izboljšuje položaj socialno ogroženih dolžnikov, so poslanci pred dnevi izglasovali z glasom proti.
Po tem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) Zoranu Vaskrsiću, ki so mu upniki zaradi 124 evrov dolga zarubili hišo, dosodilo 85.000 evrov odškodnine, je pravosodno ministrstvo ponudilo odgovor na tako imenovane socialne izvršbe, ko je odrejen rubež zaradi nizkih zneskov, ki jih dolgujejo dolžniki.
Odlog izvršbe
Temeljno izhodišče spremenjenega zakona o izvršbi in zavarovanju je, da lahko na predlog dolžnika ali če se tako odloči sodišče po uradni dolžnosti, pride do odloga izvršbe na stanovanju ali stanovanjski hiši, ki je dolžnikov dom, če bi izvršba ogrozila preživetje dolžnika ali njegovih družinskih članov.
Pri odlogu izvršbe bosta pomembni dve presoji: ali gre za izterjavo terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine, in ali se center za socialno delo strinja, da bi takojšnja izvršba dolžnika potisnila v še večjo socialno stisko.
Če bodo pristojni tako ugotovili, potem bo lahko izvršba odložena za pol leta, vendar le enkrat. V posebnih okoliščinah, kot so bolezen, varstvo otrok, invalidnost, bo mogoče, kot pojasnjuje pravosodni minister Goran Klemenčič, izvršbo odložiti tudi za več kot šest mesecev.
Spopad dveh interesov
Novela zakona ne določa, kateri je najvišji znesek dolga, pri katerem je mogoč odlog izvršbe, čeprav so bili v parlamentarni obravnavi dani tudi predlogi, da bi morali višino dolga izrecno določiti. Vendar je prevladalo prepričanje, da je treba obravnavati vsak primer posebej.
Ali kot bi dejal pravosodni minister: »Izvršilni postopek vedno pomeni spopad dveh različnih interesov, oba sta legitimna. Imamo dolžnika in upnika in upniki niso vedno, tako kot si največkrat predstavljamo, banke ali velike korporacije, ampak so lahko tudi osebe, ki ne dobijo izplačila preživnine, ali pa, denimo, manjši podjetniki. Zato smo morali biti pri posegih v zakon izjemno previdni.«
Vloga institucij
Varuh človekovih pravic je rešitve, ki jih prinaša spremenjeni zakon, podprl in jih vidi kot korak k izboljšanju stanja na tem področju. Glede do zdaj največkrat kritizirane rešitve, to je odloga izvršbe za šest mesecev, varuh ocenjuje, da je – vsaj v večini primerov – to dovolj dolga doba za iskanje drugih rešitev, če so seveda te sploh mogoče.
»Utemeljeno pa se postavlja vprašanje, kaj v tistih primerih, ko dolžnik v tem času ne more izboljšati svojega položaja, in kakšna bo sploh vloga centrov za socialno delo in širše skupnosti, če se bo ugotovilo, da izvršba, tudi po odlogu, ogroža eksistenco dolžnika in njegovih družinskih članov.«
Varuh je tudi prepričan, da bi že s tem, ko bi socialno ogroženim skupinam zagotovili bolj dostopne in razumljive informacije, kako lahko rešujejo probleme prezadolženosti, nezmožnosti odplačevanja dolgov in neplačanih obveznosti, naredili dodaten korak v pravo smer.
