Tiskane izdaje
Idrija – Z zapiranjem številnih slovenskih rudnikov je rudarskih reševalnih čet čedalje manj, a so dobro usposobljene, so ugotovili odgovorni po današnji reševalni vaji v nekdanjem idrijskem rudniku živega srebra.
V najstarejšem slovenskem rudarskem mestu so ob 500. obletnici najhujšega potresa na Slovenskem pripravili vajo, v kateri je sodelovalo šest še delujočih rudarskih reševalskih čet. V okviru dvodnevnega srečanja rudarskih enot so poleg posveta o rudarstvu in varnosti tudi praktično preverili usposobljenost reševalcev in koordinacijo različnih skupin reševalcev ter nudenje prve pomoči ponesrečencem pri izrednem in nevarnem dogodku.
Vajo so pripravili na podlagi možnega dogodka, in sicer da so se zaradi močnega potresa v jami in muzejskem delu rudnika porušile nepodgrajene jamske proge, zaradi izpada elektrike in prekinjenega obratovanja glavnega ventilatorja pa so ponesrečence ogrožali plini in pomanjkanje kisika. Reševalci so oskrbeli in rešili vseh sedem turistov v muzejskem rudniku in delavcev pri vzdrževanju rudnika, medtem ko je v praksi za nekaj časa zatajil izvozni stroj v jašku Borba. »Ob takšnem potresu se z dvigalom niti ne bi smeli prevažati,« je povedala koordinatorka reševalne vaje Tatjana Dizdarevič.
Poveljnik republiške civilne zaščite Miran Bogataj je dejal, da so rudarske reševalne ekipe zaradi njihovega pomena vključili med državne enote, ki so sposobne pomagati tudi ob drugih vrstah nesreč, posebno če bi se morala Slovenija vključiti v mednarodno pomoč. »Znanje in usposobljenost teh enot sta izjemna, to tradicijo in to službo pa moramo ohraniti tudi v prihodnje.«
V Sloveniji imamo približno 160 rudarskih reševalcev, ki posredujejo ob težkih nesrečah, vdorih vode, zaplinitvah jam in požarih. »Na srečo zadnje čase posredovanj ni bilo, zato čete opravljajo le redne treninge,« je dejal direktor rudarske inšpekcije Anton Planinc. Pri nas zdaj deluje šest reševalnih čet: Nafta Lendava na področju pridobivanja ogljikovodikov, čete premogovnikov Velenje in Trbovlje-Hrastnik ter v muzejskih rudnikih v Idriji in Mežici.
»Da bi se zgodila nesreča v muzejskem rudniku, je malo verjetno. V 16 letih ni bilo izrednega dogodka, zato je obisk varen. Ob katastrofalnem potresu, kot je bil leta 1511, pa bi bilo nevarno tudi na površju,« je dejal direktor Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji Marko Cigale.
